Zbirke Državnega zbora
RS - Uradna prečiščena besedila zakonov |
Zakon
o davku na dodano vrednost-Evidenčni del
Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega
zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. januarja 2005 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o davku na
dodano vrednost, ki obsega:
- Zakon o davku na dodano vrednost - ZDDV
(Uradni list RS, št. 89/98 z dne 23.12.1998),
- Odločbo Ustavnega sodišča Republike
Slovenije o razveljavitvi 1. točke 26. člena Zakona o davku na dodano vrednost
in 49. člena Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost z
odložnim rokom, št. U-I-96/99 (Uradni list RS, št. 17/2000 z dne 25.2.2000),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
o davku na dodano vrednost - ZDDV-A (Uradni list RS, št. 30/01 z dne
26.4.2001),
- Zakon o izvrševanju proračuna Republike
Slovenije za leto 2002 in 2003 -ZIPRS0203 (Uradni list RS, št. 103/01 z dne
17.12.2001),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
o davku na dodano vrednost - ZDDV-B (Uradni list RS, št. 67/02 z dne
26.7.2002),
- Odločbo Ustavnega sodišča Republike
Slovenije o ugotovitvi neskladnosti 8. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o
davku na dodano vrednost, z rokom za uskladitev in načinom izvršitve, št.
U-I-383/02-12 (Uradni list RS, št. 30/03 z dne 27.3.2003),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
o davku na dodano vrednost - ZDDV-C (Uradni list RS, št. 101/03 z dne
21.10.2003),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
o davku na dodano vrednost - ZDDV-D (Uradni list RS, št. 45/04 z dne 29.4.2004),
- Odločbo Ustavnega sodišča Republike
Slovenije o ugotovitvi neskladnosti drugega odstavka 42. člena Zakona o davku
na dodano vrednost in o ugotovitvi neskladnosti 102. člena Pravilnika o
izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost z učinkom odprave ter o zavrženju
pobude za oceno ustavnosti drugega odstavka 27. člena Zakona o davku na dodano
vrednost, št. U-I-412/02-13 (Uradni list RS,
št. 75/04 z dne 13.7.2004) in
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
o davku na dodano vrednost - ZDDV-E (Uradni list RS, št. 114/04 z dne
22.10.2004).
Številka: 434-02/96-13/83
Ljubljana, dne 26. januarja 2005
EPA 12-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.
ZAKON O DAVKU NA DODANO VREDNOST
URADNO PREČIŠČENO BESEDILO
(ZDDV-UPB3)
(1) S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja
davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) na ozemlju Republike
Slovenije v skladu s Šesto direktivo Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o
usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka
na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L št. 145 z dne 13.6.1977,
str.1, z vsemi spremembami).
(2) Po tem zakonu imajo naslednji izrazi naslednji pomen:
- »ozemlje Slovenije« je ozemlje pod suverenostjo Republike Slovenije, vštevši
zračni prostor in morska območja, nad katerimi ima Republika Slovenija
suverenost ali jurisdikcijo v skladu z notranjim in mednarodnim pravom,
- »ozemlje države članice« in »Skupnost« je ozemlje držav članic in ozemlje
Skupnosti, ki je kot tako definirano v zakonodaji Evropskih skupnosti,
- »tretja država« je katerokoli drugo ozemlje, razen ozemlja Slovenije in
ozemlja drugih držav članic oziroma Skupnosti,
- »tretje ozemlje« je del državnega ozemlja države članice, ki pa ne tvori
sestavni del »ozemlja države članice« v smislu druge alinee tega odstavka, in
sicer:
- v Zvezni Republiki Nemčiji: otok Heligoland, ozemlje Büsingen;
- v Kraljevini Španiji: Ceute, Melille, Kanarskega otočja;
- v Italijanski republiki: Livigno, Campione d’Italia, italijanske vode
Luganskega jezera;
- v Francoski republiki: čezmorski departmaji;
- v Helenski republiki: ‘A‘Oo (gora Atos).
(3) Po tem zakonu se:
- transakcije v ali iz Kneževine Monako obravnavajo kot transakcije v oziroma
iz Francoske republike ter
- transakcije na ali z otoka Man obravnavajo kot transakcije v oziroma iz
Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
2. člen
(pripadnost DDV)
Prihodki od DDV pripadajo proračunu Republike Slovenije.
DDV se obračunava in plačuje od:
1. dobav blaga in opravljenih storitev (v nadaljnjem besedilu: promet blaga
oziroma promet storitev), ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja
svoje dejavnosti na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
Slovenije) za plačilo;
2. uvoza blaga v Skupnost.
3.a člen
(pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki so predmet obdavčitve)
DDV se obračunava in plačuje tudi od:
1. blaga, ki ga na ozemlju Slovenije pridobi davčni zavezanec v okviru
opravljanja svoje dejavnosti ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, za
plačilo, če je prodajalec davčni zavezanec v drugi državi članici, ki v skladu
z zakonodajo te države članice ni oproščen obračunavanja DDV kot mali davčni
zavezanec, in ni zajet z ureditvijo iz drugega stavka prve alinee prvega
odstavka 15.
člena[LB1] tega zakona ali iz prvega odstavka 15.a člena[LB2] tega zakona;
2. novih prevoznih sredstev, ki jih na ozemlju Slovenije pridobi davčni
zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, za plačilo, od prodajalca
iz druge države članice, in izpolnjuje pogoje za izjemo iz drugega odstavka 11.a člena[LB3] tega zakona ali katerakoli druga oseba, ki ni davčni zavezanec;
3. trošarinskih izdelkov, ki jih na ozemlju Slovenije od prodajalca iz druge
države članice za plačilo pridobi davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni
davčni zavezanec in izpolnjuje pogoje za izjemo iz drugega odstavka 11.a člena[LB4] tega zakona, in za katere, v skladu z
zakonom, ki ureja trošarine, nastane obveznost obračuna trošarine v Sloveniji.
(1) Promet blaga pomeni prenos lastninske pravice na opredmetenih stvareh, če
ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Za promet blaga se šteje tudi:
1. promet blaga, opravljen za plačilo, na podlagi odločitve državnega organa,
organa lokalne skupnosti oziroma na podlagi zakona;
2. prodaja blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija ob nakupu
oziroma prodaji blaga;
3. izročitev blaga na podlagi pogodbe o najemu blaga za določeno obdobje
oziroma na podlagi prodajne pogodbe z odloženim plačilom, ki določa, da se ob
normalnem poteku dogodkov lastništvo prenese najkasneje ob plačilu zadnjega
obroka;
4. prenos stvarnih pravic in deležev na nepremičninah, ki dajejo imetniku
lastninsko pravico oziroma pravico posesti na nepremičnini ali delu
nepremičnine;
5. razpolaganje s poslovnimi sredstvi davčnega zavezanca s strani druge osebe,
vključno z likvidacijskim in stečajnim upraviteljem ter skrbnikom;
6. dobava električne energije, plina ter energije za ogrevanje, zamrzovanje
oziroma hlajenje;
7. uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca;
8. uporaba blaga za namene opravljanja dejavnosti, sprememba namembnosti ter
zadržanje blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti;
9. zamenjava blaga.
(3) Za promet blaga po 1. točki drugega odstavka tega člena se šteje:
1. pridobitev lastninske pravice na blagu s strani ali za račun države oziroma
lokalne skupnosti, na podlagi zakona;
2. odvzem lastninske pravice na blagu s strani katerekoli osebe, na podlagi
zakona.
5. člen
(uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca)
(1) Za uporabo blaga iz 7. točke drugega odstavka 4. člena[LB5] tega zakona se šteje uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev
davčnega zavezanca za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih,
brezplačna odtujitev tega blaga ali odtujitev blaga za zmanjšano plačilo ali kakršnakoli
uporaba blaga za druge namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če
je bil od tega blaga oziroma dela blaga v celoti ali deloma odbit vstopni DDV.
Uporaba blaga iz tega odstavka se šteje za promet blaga, opravljen za plačilo.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za promet blaga, opravljen za
plačilo, ne šteje:
1. brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim
kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče,
da se prodajajo;
2. dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega
zavezanca, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam. Za darila
manjših vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne
preseže 2.000 tolarjev.
6. člen
(uporaba blaga za namene opravljanja dejavnosti, sprememba
namembnosti ter zadržanje blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti)
(1) Za uporabo blaga iz 8. točke drugega odstavka 4. člena [LB6] tega zakona se šteje:
1. uporaba blaga, ki ga davčni zavezanec proizvede, zgradi, pridobi, predela
ali uvozi v okviru opravljanja dejavnosti za namene opravljanja svoje
dejavnosti, če od takega blaga, če bi ga nabavil od drugega davčnega zavezanca,
ne bi imel pravice, da odbije celotni vstopni DDV;
2. uporaba blaga za namene transakcij davčnega zavezanca, od katerih se DDV ne
obračunava, če je ob nabavi ali uporabi blaga v skladu s prejšnjo točko odbil
celoten vstopni DDV ali delež vstopnega DDV, določen v skladu z odbitnim
deležem;
3. zadržanje blaga s strani davčnega zavezanca ali njegovih pravnih naslednikov
(razen v primerih iz 7. člena[LB7] tega zakona), ko preneha opravljati dejavnost oziroma po prenehanju
identifikacije za namene DDV, če je ob nabavi ali uporabi blaga v skladu s 1.
točko tega člena odbil celoten vstopni DDV ali delež vstopnega DDV, določen v
skladu z odbitnim deležem.
(2) Uporaba blaga iz prvega odstavka tega člena se šteje za promet blaga,
opravljen za plačilo.
(1) Pri prenosu podjetja ali dela podjetja na drugega davčnega zavezanca, ne
glede na to, ali gre za odplačni ali neodplačni prenos, se šteje da promet
blaga ni bil opravljen.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena se za potrebe DDV prevzemnik šteje
za pravnega naslednika prenosnika podjetja ali dela podjetja.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora prevzemnik, ki uporablja prevzeta
sredstva za druge namene, kot za tiste, za katere ima pravico do odbitka
vstopnega DDV, plačati DDV v skladu z določbami tega zakona, ki veljajo za
obračun DDV od uporabe blaga in storitev za zasebne namene.
7.a člen
(prenos blaga v drugo državo članico)
(1) Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje tudi prenos blaga, ki ga
opravi davčni zavezanec iz svojega podjetja, v drugo državo članico.
(2) Šteje se, da je bil opravljen prenos blaga v drugo državo članico, če
davčni zavezanec ali druga oseba za njegov račun, za potrebe svoje dejavnosti,
odpošlje ali odpelje blago iz Slovenije v drugo državo članico, razen za namene
katere od naslednjih transakcij:
- dobave tega blaga, ki jo opravi ta davčni zavezanec na ozemlju namembne
države članice, pod pogoji iz drugega stavka prve alinee prvega odstavka 15. člena[LB8] tega zakona in iz prvega odstavka 15.a člena tega zakona;
- dobave tega blaga, ki jo opravi ta davčni zavezanec pod pogoji iz tretje
alinee prvega odstavka 15. člena[LB9] tega zakona;
- dobave tega blaga, ki jo opravi ta davčni zavezanec v Sloveniji pod pogoji iz
31. ali
31.a člena[LB10] tega zakona;
- opravljanja storitev za davčnega zavezanca in vključujoč storitve, ki se na
tem blagu dejansko opravijo v namembni državi članici, če se blago, na katerem
so bile storitve opravljene, ponovno vrne istemu davčnemu zavezancu v državo
članico, v kateri se je začel prevoz ali odpošiljanje blaga;
- začasne rabe tega blaga na ozemlju namembne države članice zaradi opravljanja
storitev v tej državi članici, ki jih opravlja davčni zavezanec s sedežem v
Sloveniji;
- začasne rabe tega blaga na ozemlju druge države članice za obdobje, ki ne
presega 24 mesecev, če bi se za začasni uvoz enakega blaga iz tretje države
lahko uporabil postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo plačila uvoznih
dajatev;
- dobave plina preko distribucijskega sistema za zemeljski plin ali dobave
električne energije pod pogoji iz četrte in pete alinee prvega odstavka 15. člena [LB11] tega zakona.
(3) Če eden od pogojev iz drugega odstavka tega člena ni več izpolnjen, se
šteje, da je bilo blago preneseno v drugo državo članico. V tem primeru se
šteje, da je prenos opravljen v trenutku, ko pogoji niso več izpolnjeni.
2. Promet storitev
(1) Promet storitev pomeni opravljanje, opustitev oziroma dopustitev vsakega
dejanja v okviru opravljanja dejavnosti, ki ni promet blaga v smislu 4., 5. in 6.
člena[LB12] tega zakona.
(2) Za promet storitev se med drugim šteje tudi:
1. prenos, odstopanje, koriščenje in odrekanje avtorskih pravic, patentov,
licenc, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu:
premoženjske pravice);
2. promet storitev na podlagi odločitve državnega organa, organa lokalne
skupnosti oziroma na podlagi zakona;
3. uporaba storitev davčnega zavezanca za neposlovne namene;
4. zamenjava storitev.
9. člen
(uporaba storitev za neposlovne namene)
(1) Za uporabo storitev iz 3. točke drugega odstavka 8. člena[LB13] tega zakona se šteje:
1. uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca za
opravljanje storitev v zasebne namene ali v zasebne namene zaposlenih oziroma
uporaba za druge namene kot za namene opravljanja dejavnosti;
2. promet storitev, ki ga davčni zavezanec opravi brez ali za zmanjšano plačilo
za zasebne namene ali za zasebne namene zaposlenih oziroma za druge namene kot
za namene opravljanja dejavnosti.
(2) Uporaba blaga iz 1. točke in promet storitev iz 2. točke prvega odstavka
tega člena se šteje za promet storitev, opravljen za plačilo.
10. člen
(promet storitev v svojem imenu in za račun druge osebe)
Pri prometu storitev, kjer davčni zavezanec deluje v svojem imenu in za račun
druge osebe, se šteje, da prejme in opravi te storitve sam.
3. Uvoz blaga
Uvoz blaga pomeni:
1. vsak vnos blaga v Skupnost, ki v skladu s carinskimi predpisi nima statusa
blaga Skupnosti ali blaga, ki je uvoženo iz tretje države, pa znotraj Skupnosti
ni sproščeno v prost promet v skladu s carinskimi predpisi;
2. vsak vnos drugega blaga, kot je blago iz prejšnje točke, v Skupnost iz
tretjega ozemlja.
4. Pridobitev blaga
znotraj Skupnosti
11.a člen
(pridobitev blaga znotraj Skupnosti)
(1) Pridobitev blaga znotraj Skupnosti pomeni pridobitev lastninske pravice na
premičninah, ki jih prejemniku odpošlje ali odpelje v Slovenijo iz druge države
članice prodajalec ali sam prejemnik ali druga oseba za račun enega od njiju.
(2) Ne glede na 1. točko 3.a člena[LB14] tega zakona, se DDV ne obračunava in
ne plačuje od:
1. blaga, ki ga znotraj Skupnosti pridobi davčni zavezanec ali pravna oseba, ki
ni davčni zavezanec, če bi bila dobava takšnega blaga, če bi bil promet
opravljen med osebami v Sloveniji, oproščena plačila DDV v skladu s 4. do 10.
točko 31.
člena [LB15] tega zakona;
2. drugega blaga, razen blaga iz prejšnje točke, ki ga znotraj Skupnosti
pridobi davčni zavezanec iz drugega odstavka 45. člena[LB16] tega zakona za namene opravljanja dejavnosti
kmetijstva in gozdarstva, ki se obdavčuje po sistemu pavšalne ureditve v skladu
s 46.
členom[LB17] tega zakona, davčni zavezanec, ki
opravlja izključno dobave blaga ali storitev, pri katerih ni pravice do odbitka
vstopnega DDV, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, vendar le:
- če skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu ne preseže
10.000 evrov v tolarski protivrednosti in
- pod pogojem, da skupni znesek pridobitev blaga znotraj Skupnosti v preteklem
koledarskem letu, ni presegel zneska iz prejšnje alinee.
(3) Znesek iz 2. točke drugega odstavka tega člena pomeni skupni znesek, brez
DDV, ki ga je treba plačati ali je bil plačan za pridobljeno blago v državi
članici, iz katere je bilo blago odposlano ali odpeljano. Znesek ne vključuje
vrednosti nabavljenih novih prevoznih sredstev in vrednosti nabavljenih
trošarinskih izdelkov znotraj Skupnosti.
(4) Ne glede na določbe 2. točke drugega odstavka tega člena, se lahko davčni
zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, odloči za obračunavanje DDV
v skladu s 1. točko
3.a [LB18] člena tega zakona. Davčni zavezanec
mora izbiro vnaprej prijaviti pristojnemu davčnemu uradu in jo uporabljati
najmanj dve koledarski leti, in sicer od prvega dneva v mesecu, ki sledi mesecu
prijave.
(5) Prevozna sredstva so:
- kopenska motorna vozila s prostornino motorja nad 48 kubičnih centimetrov ali
močjo motorja nad 7,2 kilovata, namenjena za prevoz oseb ali blaga;
- plovila, daljša od 7,5 metrov, razen plovil iz 5. točke 31. člena[LB19] tega zakona;
- zrakoplovi, katerih vzletna teža presega 1550 kilogramov, razen zrakoplovov
iz 6. točke 31.
člena[LB20] tega zakona.
(6) Prevozna sredstva iz petega odstavka tega člena se štejejo za nova, če je
izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
- plovila in zrakoplovi so dobavljeni pred potekom treh mesecev po datumu, ko
so bili prvič dani v uporabo, kopenska motorna vozila pa pred potekom šest
mesecev po datumu, ko so bila prvič dana v uporabo, in
- da s kopenskimi motornimi vozili ni prevoženih več kot 6000 kilometrov, s plovili
ni preplutih več kot 100 ur in z zrakoplovi ni preletenih več kot 40 ur.
(7) Trošarinski izdelki iz 3. točke 3.a člena[LB21] tega zakona so izdelki, kot jih
opredeljuje zakon, ki ureja trošarine.
11.b člen
(transakcije, ki se obravnavajo kot pridobitve blaga znotraj Skupnosti)
Za pridobitev blaga znotraj Skupnosti, opravljeno za plačilo, se šteje tudi:
- uporaba blaga za namene opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, ki ga
odpošlje ali odpelje ta davčni zavezanec ali druga oseba za njegov račun iz
druge države članice, na ozemlju katere je bilo blago izdelano, črpano,
predelano, kupljeno, pridobljeno, ali kamor ga je davčni zavezanec uvozil v
okviru opravljanja dejavnosti v to drugo državo članico;
- blago, ki ga pridobijo oborožene sile države članice Severnoatlantske zveze
za njihove potrebe ali potrebe njihovega spremnega civilnega osebja, ki ga niso
pridobile pod splošnimi pravili obdavčevanja na domačem trgu ene od držav
članic, če pri uvozu tega blaga ne bi mogle uveljavljati oprostitve v skladu s
podtočko e) 3. točke 28. člena[LB22] tega zakona.
12. člen
(osebe, ki morajo plačati DDV)
(1) Osebe, ki morajo plačati DDV, so:
1. davčni zavezanec, ki opravi obdavčen promet blaga oziroma storitev, razen v
primerih iz 2., 3., 4. in 7. točke tega odstavka;
2. davčni zavezanec, ki so mu opravljene storitve iz tretjega odstavka 17. člena[LB23] tega zakona;
3. osebe, identificirane za namene DDV v Sloveniji, ki so jim opravljene
storitve iz 18.a,
18.b, 18.c in 18.d člena[LB24] tega zakona, če te storitve opravi
davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji;
4. prejemnik blaga, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
- opravljena je dobava blaga pod pogoji iz 28.c člena[LB25] tega zakona;
- dobava blaga je bila opravljena drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi,
ki ni davčni zavezanec, ki je identificirana za namene DDV v Sloveniji, in
- račun, ki ga izda davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, vsebuje
predpisane podatke.
5. vsaka oseba, ki na računu izkaže DDV;
6. vsaka oseba, ki pridobi blago znotraj Skupnosti, če je ta nabava obdavčena v
Sloveniji;
7. osebe, identificirane za namene DDV v Sloveniji, ki jim je dobavljeno blago
pod pogoji iz četrte in pete alinee prvega odstavka 15. člena tega zakona, če
to dobavo blaga opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji.
(2) Če je oseba, ki je v skladu s prvim odstavkom tega člena dolžna plačati DDV
davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, lahko ne glede na določbe prvega
odstavka tega člena imenuje davčnega zastopnika kot osebo, ki je dolžna plačati
DDV. Če davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, ne imenuje davčnega
zastopnika, plača DDV prejemnik blaga oziroma storitev.
(3) Pri uvozu mora DDV plačati uvoznik, to je carinski dolžnik, določen v
skladu s carinskimi predpisi oziroma prejemnik blaga.
(1) Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno (samostojno)
opravlja katerokoli dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja
dejavnosti.
(2) Dejavnost po prvem odstavku tega člena obsega vsako proizvodno,
predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko
in poklicno dejavnostjo. Dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in
premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.
(3) Državni organi in organizacije ter organi lokalnih skupnosti se ne štejejo
za davčne zavezance v skladu s prvim odstavkom tega člena, kadar opravljajo
dejavnosti oziroma transakcije v okviru svojih pristojnosti, javne agencije in
druge osebe javnega prava pa, kadar opravljajo upravne naloge na podlagi
javnega pooblastila, čeprav opravljajo te naloge proti plačilu (takse,
prispevki in druge dajatve). Če ti organi ali osebe opravljajo katero od
dejavnosti iz drugega odstavka tega člena oziroma promet, pri katerem bi
njihovo obravnavanje kot davčnih nezavezancev za DDV, vodilo k izkrivljanju
konkurence, se v teh primerih le-ti štejejo za davčne zavezance.
(4) Davčni zavezanci so tudi organizatorji storitev po 3.a točki drugega
odstavka 17.
člena[LB26] tega zakona.
13.a člen
(davčni zavezanec, ki občasno dobavi novo prevozno sredstvo)
Davčni zavezanec je tudi vsaka oseba, ki pod pogoji iz 2. točke 31.a člena[LB27] tega zakona občasno dobavi novo
prevozno sredstvo.
(1) DDV se obračunava in plačuje po kraju, kjer je bil opravljen promet blaga
oziroma promet storitev oziroma po kraju, kjer se šteje, da je bil promet
opravljen po tem zakonu.
(2) Slovenija se šteje za en kraj opravljenega prometa, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
(1) Za kraj dobave blaga se šteje:
- kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga
prejemniku, ne glede na to, ali odpošiljanje ali prevoz opravi dobavitelj,
prejemnik ali kdo drug za račun enega od njiju. Kadar blago instalira ali
sestavi dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, s poskusnim zagonom ali
brez, se za kraj dobave šteje kraj, kjer je blago instalirano ali sestavljeno;
- kraj, kjer se blago nahaja, ko se opravi dobava, če se blago ne odpošilja ali
prevaža;
- kraj, v katerem se prevoz potnikov začne, če se dobava blaga opravi na krovu
plovila, na krovu zrakoplova ali na vlaku med delom prevoza potnikov v
Skupnosti.
V primeru povratnega potovanja se povratna vožnja šteje za ločen prevoz.
- pri dobavi plina preko distribucijskega sistema za zemeljski plin ali dobavi
električne energije davčnemu zavezancu – preprodajalcu: kraj, kjer ima davčni
zavezanec – preprodajalec sedež ali stalno poslovno enoto, za katero je blago
dobavljeno, oziroma če takega kraja ni kraj, kjer ima stalno prebivališče ali
kjer običajno prebiva.
Izraz »davčni zavezanec – preprodajalec« po tej alinei pomeni davčnega
zavezanca, katerega osnovna dejavnost v zvezi z nabavami plina in električne
energije je preprodaja takšnega blaga, in katerega lastna poraba tega blaga je
neznatna;
- pri dobavi plina preko distribucijskega sistema za zemeljski plin ali dobavi
električne energije, ki ni dobava iz prejšnje alinee: kraj, kjer naročnik
dejansko rabi in porabi plin ali električno energijo.
Kadar navedeni naročnik ne porabi plina ali električne energije v celoti, se
šteje, da sta bila neporabljen plin ali električna energija rabljena in
porabljena v kraju, kjer ima sedež ali stalno poslovno enoto, za katero sta
plin ali električna energija dobavljena. Če takega kraja ni, se šteje, da sta
bila plin ali električna energija rabljena in porabljena v kraju, kjer ima
stalno prebivališče ali kjer običajno prebiva.
(2) Izrazi iz tretje alinee prvega odstavka tega člena pomenijo:
- »del prevoza potnikov v Skupnosti« pomeni del prevoza, ki se brez postanka na
tretjem ozemlju opravi med krajem, v katerem se prevoz potnikov začne in
krajem, v katerem se prevoz potnikov konča, pri čemer se kot kraj, v katerem se
prevoz potnikov konča, šteje zadnji predvideni kraj znotraj Skupnosti, kjer
potniki, ki so vstopili v Skupnost izstopijo pred delom poti izven Skupnosti;
- »kraj, v katerem se prevoz potnikov začne« pomeni prvi kraj, v katerem bodo
potniki znotraj Skupnosti predvidoma vstopili po delu poti izven Skupnosti.
(3) Kadar je kraj odhoda pošiljke ali prevoza blaga v tretji državi, se ne
glede na prvo alineo prvega odstavka tega člena šteje, da je kraj dobave, ki jo
opravi uvoznik, kot je opredeljen v tretjem odstavku 12. člena[LB28] tega zakona in kraj vsakršnih
kasnejših dobav, v državi članici uvoza blaga.
15.a člen
(kraj dobave blaga pri dobavi blaga iz druge države članice)
(1) Ne glede na prvo alineo prvega odstavka in tretji odstavek 15. člena[LB29] tega zakona se šteje, da je kraj dobave blaga, ki ga odpošlje ali
odpelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun iz druge države članice, ki
ni namembna država članica, tam, kjer se odpošiljanje ali prevoz konča, če sta
izpolnjena naslednja pogoja:
- blago je dobavljeno davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni
zavezanec, če so izpolnjeni pogoji za izjemo iz drugega odstavka 11.a člena [LB30] tega zakona, ali katerikoli drugi
osebi, ki ni davčni zavezanec in
- predmet dobave niso nova prevozna sredstva in blago, ki ga dobavi dobavitelj
ali druga oseba za njegov račun, potem ko je bilo sestavljeno ali instalirano,
s poskusnim zagonom ali brez njega.
(2) Kadar je tako dobavljeno blago odposlano ali odpeljano iz tretje države in
ga dobavitelj uvozi v drugo državo članico, kot je država članica kupca blaga,
se šteje, da je bilo odposlano ali odpeljano iz države članice uvoza.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena ne veljata za dobave blaga, razen
trošarinskih izdelkov, kadar skupna vrednost (brez DDV) takšnega blaga, v
tekočem koledarskem letu ne presega protivrednosti 35.000 evrov v tolarjih, pod
pogojem, da tudi v preteklem koledarskem letu ni presegla te vrednosti.
(4) Davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka tega člena,
lahko kraj takšne dobave določi v skladu s prvim in drugim odstavkom tega
člena. Davčni zavezanec mora izbiro vnaprej priglasiti pristojnemu davčnemu
uradu in jo uporabljati najmanj dve koledarski leti, in sicer od prvega dneva v
mesecu, ki sledi mesecu priglasitve.
(1) Kraj uvoza blaga je ozemlje tiste države članice, v kateri je blago vnešeno
v Skupnost.
(2) Če je za blago iz 1. točke 11. člena[LB31] tega zakona ob vnosu v Skupnost začet
eden od postopkov iz prvega odstavka 32. člena tega zakona, postopek začasnega
uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev ali zunanji tranzitni postopek, je
ne glede na prvi odstavek tega člena kraj uvoza takega blaga v državi članici,
na ozemlju katere se ti postopki končajo.
(3) Če je za blago iz 2. točke 11.člena [LB32] tega zakona ob vnosu v Skupnost začet
eden od postopkov iz tretjega ali četrtega odstavka 32.a člena[LB33] tega zakona, je ne glede na prvi
odstavek tega člena kraj uvoza v državi članici, na ozemlju katere se ti
postopki končajo.
17. člen
(kraj opravljanja storitev)
(1) Za kraj, kjer je storitev opravljena, se šteje kraj, kjer ima davčni
zavezanec, ki opravlja storitve, sedež ali stalno poslovno enoto, iz katere je
opravljena storitev, oziroma če takega kraja ni, kraj, kjer ima stalno prebivališče
ali kjer običajno prebiva.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za kraj opravljanja storitev šteje:
1. kraj, kjer nepremičnina leži, če gre za opravljanje storitev neposredno
povezanih z nepremičnino, vključno s storitvami, kot so: posredovanje
nepremičnin, cenitev nepremičnin ter pripravljalna dela v gradbeništvu, kot so
storitve arhitektov in pooblaščenih nadzornikov;
2. kraj, kjer se opravi prevozna storitev, pri čemer se upošteva prevožena
razdalja;
3. kraj, kjer so storitve dejansko opravljene, če gre za:
a) storitve s področja kulture, umetnosti, znanosti, izobraževanja,
športa, zabavnih prireditev, vključno z dejavnostjo organizatorjev teh
storitev;
b) pomožne prevozne storitve, kot so storitve nakladanja, razkladanja,
pretovarjanja in druge storitve v zvezi z navedenimi ali drugimi storitvami v
povezavi s prevozom;
c) cenitev premičnin;
d) storitve, ki se opravljajo na premičninah.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se pri storitvah:
1. prenosa, izkoriščanja ter opustitve premoženjskih pravic;
2. ekonomskega propagiranja;
3. svetovalcev, inženirjev, odvetnikov in notarjev, revizorjev in računovodij,
tolmačev, prevajalcev in podobnih storitvah, storitvah računalništva in dajanja
informacij;
4. v zvezi s prenehanjem ali opustitvijo opravljanja dejavnosti;
5. bančnih, finančnih in zavarovalnih storitvah, vključno pozavarovalnih
storitvah, razen najema trezorjev;
6. posredovanja delovne sile;
7. telekomunikacij;
Telekomunikacije so vsak prenos, oddajanje ali sprejemanje znakov, signalov,
pisane besede, slike, zvoka ali sporočil po žičnih, radijskih, optičnih ali
drugih elektromagnetnih sistemih, vključno s prenosom pravice do uporabe
sredstev za takšen prenos, oddajanje ali sprejemanje. Telekomunikacije
vključujejo tudi priključitev na globalno informacijsko mrežo.
8. najema premičnih stvari, razen najema vseh oblik prevoznih sredstev;
9. posredovanja v zvezi s storitvami iz tega odstavka, ki jih opravljajo
posredniki v imenu in za račun naročnika;
10. oddajanja radijskih in televizijskih programov;
11. ki so elektronsko opravljene;
za kraj opravljanja storitev šteje kraj, kjer ima naročnik sedež ali stalno
poslovno enoto, za katero je storitev opravljena, oziroma če takega kraja ni,
kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva, če so storitve
opravljene za naročnika s sedežem izven Skupnosti ali za davčnega zavezanca s
sedežem v drugi državi članici;
12. zagotavljanje dostopa do in prevoz ali prenos preko distribucijskih
sistemov za zemeljski plin ali električno energijo in opravljanje drugih, s tem
neposredno povezanih storitev.
(4) Za kraj opravljanja storitev iz 11. točke tretjega odstavka tega člena, ki
jih davčni zavezanec, ki ima sedež ali stalno poslovno enoto, iz katere je opravljena
storitev, izven Skupnosti, oziroma če takega kraja ni, kraj, kjer ima stalno
prebivališče ali običajno prebiva izven Skupnosti, opravi osebi, ki ni davčni
zavezanec, ima pa sedež oziroma stalno prebivališče ali običajno prebiva v
državi članici, se šteje kraj, kjer ima oseba, ki ni davčni zavezanec, sedež,
stalno prebivališče ali kjer običajno prebiva.
(1) Za storitve iz tretjega odstavka 17. člena [LB34] tega zakona (razen storitev iz 11.
točke tretjega odstavka 17. člena [LB35] tega zakona), kadar se opravljajo
osebam, ki niso davčni zavezanci in za dajanje v najem vseh oblik prevoznih
sredstev se šteje, da je:
- kraj opravljanja storitev, ki bi bil po 17. členu tega
zakona na ozemlju Slovenije, izven Skupnosti, če se storitev dejansko uporabi
in uživa izven Skupnosti;
- kraj opravljanja storitev, ki bi bil po 17. členu tega
zakona izven Skupnosti, na ozemlju Slovenije, če se storitev dejansko uporabi
in uživa v Sloveniji.
(2) Določba druge alinee prvega odstavka tega člena se uporablja tudi za
storitve telekomunikacij in oddajanja radijskih in televizijskih programov iz
tretjega odstavka 17.
člena[LB36] tega zakona, ki jih davčni zavezanec,
ki ima sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto, iz katere je
opravljena storitev, izven Skupnosti, oziroma če takega kraja ni, ima stalno
prebivališče ali običajno prebiva izven Skupnosti, opravi osebam, ki niso
davčni zavezanci in imajo sedež, stalno prebivališče ali običajno prebivajo v
Sloveniji.
18.a člen
(kraj opravljanja storitev pri prevozu blaga znotraj Skupnosti)
(1) Ne glede na 2. točko drugega odstavka 17. člena[LB37] tega zakona se šteje, da je storitev
prevoza blaga znotraj Skupnosti opravljena tam, kjer je kraj odhoda.
(2) Izrazi v tem členu imajo naslednji pomen:
- »prevoz blaga znotraj Skupnosti« pomeni prevoz, pri katerem sta kraj odhoda
in namembni kraj na ozemlju dveh različnih držav članic.
Kot prevoz blaga znotraj Skupnosti se šteje tudi prevoz blaga, kjer sta kraj
odhoda in namembni kraj na ozemlju Slovenije, če je takšen prevoz neposredno
povezan s prevozom blaga, kjer sta kraj odhoda in namembni kraj na ozemlju dveh
različnih držav članic;
- »kraj odhoda« pomeni kraj, v katerem se prevoz blaga dejansko začne;
- »namembni kraj« pomeni kraj, kjer se prevoz blaga dejansko konča.
(3) Če se prevoz blaga opravi za naročnika, identificiranega za DDV v državi
članici, ki ni država članica odhoda, se ne glede na prvi odstavek tega člena
šteje, da je storitev prevoza opravljena na ozemlju države, ki je naročniku
izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero je bila zanj storitev
opravljena.
18.b člen
(kraj opravljanja pomožnih storitev pri prevozu blaga znotraj Skupnosti)
Če so pomožne storitve pri prevozu blaga znotraj Skupnosti opravljene za
naročnika, identificiranega za DDV v drugi državi članici, kot je država
članica, kjer so storitve dejansko opravljene, se ne glede na 3.b točko drugega
odstavka 17.
člena[LB38] tega zakona šteje, da so storitve
opravljene na ozemlju države, ki je naročniku izdala identifikacijsko številko
za DDV, pod katero je bila zanj storitev opravljena.
18.c člen
(kraj opravljanja storitev, ki jih opravijo posredniki)
(1) Ne glede na prvi odstavek 17. člena[LB39] tega zakona se šteje, da je kraj
opravljanja storitev, ki jih opravijo posredniki, ki delujejo v imenu in za
račun drugih oseb:
- kraj odhoda, kadar so storitve posrednika del storitev prevoza blaga znotraj
Skupnosti;
- kraj, kjer se pomožne storitve dejansko opravijo, kadar so storitve
posrednika del pomožnih storitev pri prevozu blaga znotraj Skupnosti;
- kraj, kjer se transakcije opravijo, kadar so storitve posrednika del drugih
transakcij, razen transakcij iz prejšnjih alinej ali iz tretjega odstavka 17. člena[LB40] tega zakona.
(2) Če se storitev posrednika opravi za naročnike, identificirane za DDV, in je
identifikacijsko številko izdala druga država članica, kot je država, kjer bi
se v skladu s prvim odstavkom tega člena štelo, da je kraj opravljene storitve,
se ne glede na prvi odstavek tega člena šteje, da je kraj opravljene storitve
na ozemlju države, ki je naročniku izdala identifikacijsko številko za DDV, pod
katero je bila zanj storitev opravljena.
18.d člen
(kraj opravljanja storitev pri cenitvah ali storitvah na premičninah)
Ne glede na 3.c in 3.d točko drugega odstavka 17. člena[LB41] tega zakona se šteje, da je kraj
opravljanja storitev pri cenitvah ali storitvah na premičninah, ki se opravijo
za naročnike, identificirane za DDV v drugi državi članici, kot je država
članica, v kateri so storitve dejansko opravljene, na ozemlju države članice,
ki je naročniku izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero je bila
zanj storitev opravljena, če se blago odpošlje ali odpelje iz države članice, v
kateri so bile storitve dejansko opravljene.
18.e člen
(kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti)
(1) Za kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti se šteje kraj, kjer se blago
nahaja, ko se konča odpošiljanje ali prevoz osebi, ki ga je nabavila.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se šteje, da je kraj pridobitve blaga
znotraj Skupnosti na ozemlju države članice, ki je izdala identifikacijsko
številko za DDV, pod katero oseba, ki pridobiva blago, to blago pridobi, razen
če dokaže, da je bila nabava obdavčena v drugi državi članici v skladu s prvim
odstavkom tega člena.
(3) Šteje se, da je pridobitev blaga znotraj Skupnosti obdavčena v skladu s
prvim odstavkom tega člena, če:
- pridobitelj dokaže, da je pridobil blago znotraj Skupnosti zaradi kasnejše
dobave v državo članico iz prvega odstavka tega člena, in za katero je bil
določen prejemnik kot oseba, ki je dolžna plačati davek v skladu s peto alineo 28.c člena[LB42] tega zakona,
- je pridobitelj izpolnil obveznosti glede predložitve kvartalnega poročila iz 39.b člena [LB43] tega zakona.
VI. OBDAVČLJIVI DOGODEK IN OBVEZNOST OBRAČUNA DDV
(1) Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago
dobavljeno ali so storitve opravljene.
(2) Če je račun izdan pred opravljeno dobavo blaga oziroma pred opravljeno
storitvijo, nastane obveznost obračuna DDV, ko je izdan račun.
(3) Če račun ni izdan, blago pa je bilo dobavljeno oziroma storitev opravljena,
se DDV obračuna najkasneje zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je nastal
obdavčljivi dogodek.
(4) Za dobave blaga, razen dobav iz 3. točke drugega odstavka 4. člena[LB44] tega zakona, in opravljanje storitev,
pri katerih se izdajajo zaporedni obračuni ali se izvršijo zaporedna plačila,
se šteje, da so opravljene v trenutku, ko poteče obdobje, na katerega se taki
obračuni ali plačila nanašajo, vendar to obdobje ne sme biti daljše od enega
leta.
(5) Če je plačilo izvršeno, preden je blago dobavljeno ali preden so storitve
opravljene, nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila in od
prejetega zneska plačila.
(6) Pri prometu blaga oziroma storitev po 5., 6. in 9. členu[LB45] tega zakona nastane obveznost
obračuna DDV v davčnem obdobju, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.
19.a člen
(obveznost obračuna DDV pri pridobivanju in dobavah
blaga znotraj Skupnosti)
(1) Obdavčljivi dogodek nastane, ko je blago znotraj Skupnosti pridobljeno.
Šteje se, da je bilo blago znotraj Skupnosti pridobljeno takrat, ko bi se za
podobno blago štelo, da je bilo dobavljeno v skladu z 19. členom[LB46] tega zakona, če bi šlo za dobavo na
ozemlju Slovenije.
(2) Za pridobitev blaga znotraj Skupnosti obveznost obračuna DDV nastane 15.
dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena obveznost obračuna DDV nastane, ko je
izdan račun, če je ta račun izdan osebi, ki pridobiva blago, pred potekom roka
iz drugega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na 19.
in 20. člen[LB47] tega zakona nastane obveznost
obračuna DDV za dobave blaga, opravljene pod pogoji iz 31.a člena [LB48] tega zakona, 15. dan meseca, ki sledi
mesecu, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.
(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena, obveznost obračuna DDV nastane, ko
je izdan račun, če je ta račun izdan pred potekom roka iz četrtega odstavka
tega člena.
(1) Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna davka nastane, ko je blago
uvoženo. Če je za blago ob vnosu v Skupnost začet eden od postopkov iz drugega
ali tretjega odstavka 16. člena[LB49] tega zakona, obdavčljivi dogodek in s
tem obveznost obračuna davka nastane, ko se za to blago ti postopki končajo.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena nastane obdavčljivi dogodek in
obveznost obračuna davka za uvoženo blago, ki je zavezano carini, kmetijskim
prelevmanom ali dajatvam z enakim učinkom, določenim v okviru skupne politike
takrat, ko nastane obdavčljivi dogodek za te dajatve in s tem obveznost
obračuna teh dajatev.
(3) Za blago, ki ni zavezano plačilu katerihkoli dajatev iz drugega odstavka
tega člena, nastane obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna davka
takrat, ko bi v skladu s carinskimi predpisi nastala obveznost za obračun
carine, če bi bila predpisana.
21. člen
(davčna osnova ter popravek davčne osnove)
(1) Osnova za DDV (v nadaljnjem besedilu: davčna osnova) je vse, kar
predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah), ki ga je ali ga bo
davčni zavezanec prejel od kupca, naročnika ali tretje osebe za opravljen
promet blaga oziroma storitev, vključno s subvencijami, ki so neposredno
povezane s ceno takega prometa, razen DDV, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
(2) V davčno osnovo se vštevajo, če že niso všteti:
1. trošarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV;
2. posredni stroški kot so provizije, stroški embaliranja, prevoza in zavarovanja,
ki jih dobavitelj zaračuna kupcu oziroma naročniku storitve;
3. (črtana).
(3) Če plačilo za opravljen promet blaga oziroma storitev ni izvršeno v denarju
ali ni v celoti izvršeno v denarju, je davčna osnova enaka tržni vrednosti
blaga oziroma storitev v času in kraju opravljenega prometa.
(4) Pri zamenjavi blaga oziroma storitev je davčna osnova vrednost prejetega
blaga oziroma storitev.
(5) Pri prometu blaga oziroma storitev, ki ga opravi davčni zavezanec, ki v
Sloveniji nima sedeža, je davčna osnova vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je
ali ga bo prejemnik blaga oziroma storitev moral izvršiti dobavitelju.
(6) Pri prometu blaga iz 5. in 6. člena[LB50] tega zakona je davčna osnova nabavna
cena zadevnega ali podobnega blaga, ki ne vključuje DDV oziroma lastna cena
blaga v času in kraju opravljenega prometa, pri prometu storitev iz 9. člena [LB51] tega zakona pa stroški davčnega
zavezanca za opravljeno storitev.
(7) Če je zaradi neposlovnih razlogov plačilo manjše od tržne vrednosti ali če
ni plačila, je davčna osnova tržna vrednost blaga oziroma storitev v času in
kraju opravljenega prometa.
(8) Če plačilo za opravljen promet blaga oziroma storitev preseže znesek, do
katerega bi bil davčni zavezanec upravičen, je davčna osnova prejeto plačilo, v
katero ni vključen DDV na ta promet.
(9) V davčno osnovo se ne vštevajo:
1. znižanja cen in popusti, odobreni na računu v času opravljenega prometa,
finančni popusti za predčasno plačilo (plačilo pred rokom zapadlosti);
2. zneski, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za
izdatke, ki jih je plačal v njegovem imenu in za njegov račun, in jih vodi v
svojem knjigovodstvu kot prehodne postavke. Davčni zavezanec mora zagotoviti
dokazila o dejanskem znesku teh izdatkov in ne sme odbiti morebiti zaračunanega
DDV od teh transakcij.
(10) Če se davčna osnova naknadno spremeni zaradi vračila, preklica naročila,
popustov, nezmožnosti plačila ali znižanja cene po dobavi, lahko davčni
zavezanec, ki je opravil promet blaga ali storitev, popravi (zmanjša) znesek
DDV. Davčni zavezanec lahko popravi oziroma zmanjša znesek DDV, če davčni
zavezanec, kateremu je bil opravljen promet blaga oziroma storitev, popravi
(zmanjša) odbitek vstopnega DDV in če o tem pisno obvesti dobavitelja.
(11) Ne glede na deseti odstavek tega člena lahko davčni zavezanec zaradi
nezmožnosti poplačila popravi (zmanjša) znesek DDV, če na podlagi pravnomočnega
sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali o uspešno zaključenem
postopku prisilne poravnave ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti.
Na enak način lahko postopa tudi davčni zavezanec, če pridobi pravnomočni sklep
sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka oziroma drugo listino, iz katere je
razvidno, da v zaključenem izvršilnem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil
poplačan v celoti, ter davčni zavezanec, ki ni bil poplačan oziroma ni bil
poplačan v celoti, ker je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra oziroma
drugih ustreznih registrov ali predpisanih evidenc. Če davčni zavezanec
naknadno prejme plačilo ali delno plačilo za opravljen promet blaga oziroma
storitev, v zvezi s katerim je uveljavil popravek davčne osnove v skladu s tem
odstavkom, mora od prejetega zneska obračunati DDV.
(12) Če se spremeni znesek DDV, obračunan pri uvozu blaga, ki ga je davčni
zavezanec upošteval kot odbitek vstopnega DDV, se na podlagi carinskega
dokumenta ali odločbe carinskega organa lahko popravi odbitek vstopnega DDV za
nastalo razliko.
(13) V davčno osnovo se ne vštevajo stroški vračljive embalaže, ki se pri
dobavitelju blaga v vračljivi embalaži vodijo evidenčno.
21.a člen
(davčna osnova pri pridobivanju blaga znotraj Skupnosti)
(1) Določbe 21.
člena[LB52] tega zakona se smiselno uporabljajo
tudi za pridobivanje blaga znotraj Skupnosti.
(2) V skladu s 1. točko drugega odstavka 21. člena [LB53] tega zakona se v davčno osnovo vključi
trošarina, ki jo dolguje ali jo je plačala oseba, ki je znotraj Skupnosti
pridobila trošarinski izdelek. Če je po pridobitvi blaga znotraj Skupnosti
kupcu vrnjena trošarina, ki je bila plačana v državi članici, iz katere je bilo
blago odposlano ali odpeljano, se davčna osnova ustrezno zmanjša.
(3) Za pridobitve blaga znotraj Skupnosti iz 11.b člena[LB54] tega zakona ter za dobave blaga iz 4.
točke 31.a
člena [LB55] tega zakona se davčna osnova določi v
skladu s šestim odstavkom 21. člena tega zakona ter drugim in devetim odstavkom
21. člena[LB56] tega zakona.
(4) Če je pridobitev obdavčena v skladu s prvim odstavkom 18.e člena[LB57] tega zakona v državi članici, kjer se
konča odpošiljanje ali prevoz, potem ko je bila obdavčena v skladu z drugim
odstavkom 18.e
člena[LB58] tega zakona, se davčna osnova v
državi članici, ki je izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero je
oseba, ki pridobiva blago, blago nabavila, ustrezno zmanjša.
22. člen
(davčna osnova pri uvozu blaga)
(1) Davčna osnova pri uvozu blaga iz 1. in 2. točke 11. člena [LB59] tega zakona je carinska vrednost,
določena v skladu z veljavnimi carinskimi predpisi Skupnosti.
(2) Davčna osnova iz prvega odstavka tega člena vključuje, če že niso vključeni:
1. davke, trošarine, prelevmane in druge dajatve, ki se plačajo izven države
članice uvoza in tiste, ki se plačajo zaradi uvoza, razen DDV;
2. dodatne stroške, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in
zavarovanja, ki nastanejo do prvega namembnega kraja na ozemlju države članice
uvoza.
»Prvi namembni kraj« pomeni kraj, naveden na tovornem listu ali drugem
dokumentu, s katerim se blago uvozi v državo članico uvoza. Če tak kraj ni
naveden, se za prvi namembni kraj šteje kraj prvega pretovora blaga v državi
članici uvoza.
V skladu s to točko se v davčno osnovo pri uvozu blaga vključijo tudi dodatni
stroški, ki nastanejo pri prevozu v drug namembni kraj na ozemlju Skupnosti, če
je ta kraj znan v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka.
(3) Pri uvozu blaga se iz davčne osnove izključijo, če že niso izključeni,
znižanja cen in popusti v skladu s 1. točko devetega odstavka 21. člena[LB60] tega zakona.
(4) Pri ponovnem uvozu blaga, ki je bilo začasno izvoženo iz Skupnosti na
oplemenitenje po tem, ko je bilo izven Skupnosti popravljeno, predelano,
obdelano oziroma obnovljeno, je davčna osnova iz prvega odstavka tega člena
vrednost popravila, predelave, obdelave oziroma obnove, določena v skladu s
carinskimi predpisi.
23. člen
(preračun vrednosti tuje valute v domačo valuto)
(1) Če je vrednost, ki je podlaga za določitev davčne osnove pri uvozu blaga,
določena v tuji valuti, se za preračun te vrednosti v domačo valuto upošteva
tečaj, določen v skladu s carinskimi predpisi za izračun carinske vrednosti
blaga.
(2) Če je vrednost, ki je podlaga za določitev davčne osnove, razen pri uvozu
blaga, določena v tuji valuti, se za preračun te vrednosti v domačo valuto
upošteva srednji tečaj Banke Slovenije na dan nastanka davčne obveznosti.
24. člen
(splošna stopnja DDV)
DDV se obračunava in plačuje po stopnji 20% od vsakega prometa blaga, storitev
in uvoza blaga, razen od prometa blaga, storitev in uvoza blaga, za katerega je
s tem zakonom določeno, da se ne obračunava in plačuje DDV ter od prometa
blaga, storitev in uvoza blaga, za katerega je predpisana nižja stopnja DDV.
24.a člen
(stopnja DDV za blago, pridobljeno znotraj Skupnosti)
(1) DDV za blago, pridobljeno znotraj Skupnosti, se obračunava in plačuje po
stopnji, ki velja, ko nastane obveznost obračuna davka.
(2) Za blago, pridobljeno znotraj Skupnosti, se uporablja enaka stopnja DDV,
kot če bi enako blago dobavil drug davčni zavezanec na ozemlju Slovenije.
Po stopnji 8,5% se obračunava in plačuje DDV od:
1. hrane (vključno s pijačo, razen alkoholnih pijač) za ljudi in živali; živih
živali, semen, rastlin in primesi, ki so (običajno) namenjene za pripravo
hrane; izdelkov, ki se (običajno) uporabljajo kot dodatki k hrani ali kot njen
nadomestek; priprave jedi;
2. dobave vode;
3. zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje bolezni v humani
in veterinarski medicini, vključno z izdelki za nadzorovanje rojstev in z
izdelki za higiensko zaščito;
4. medicinske opreme, pripomočkov in drugih sredstev, ki so namenjena za
lajšanje ali zdravljenje okvare ali invalidnosti in so namenjena izključno za
osebno uporabo, vključno z njihovim vzdrževanjem;
5. prevoza oseb in njihove osebne prtljage;
6. knjig (vključno z brošurami, letaki in podobnim tiskanim materialom,
otroškimi slikanicami ter otroškimi knjigami za risanje in barvanje, tiskanimi
notami ter notnimi rokopisi, zemljevidi ter hidrografskimi in podobnimi
kartami), časopisov in periodičnih publikacij (vključno s knjižnično izposojo
teh gradiv, če le-ta ni oproščena plačila DDV v skladu s 26. členom[LB61] tega zakona) razen tistih, ki v
celoti ali v večini vključujejo reklamne vsebine;
7. vstopnin za razstave, gledališča, muzeje, za ogled naravnih znamenitosti,
kinematografske in glasbene prireditve, cirkuse, sejme, zabaviščne parke,
živalske vrtove in podobne kulturne prireditve ter športne prireditve;
8. avtorskih pravic književnikov in skladateljev ter storitev izvajalskih
umetnikov;
9. uvoza umetniških predmetov, zbirk in starin iz četrtega, petega[LB62] in šestega[LB63] odstavka 48. člena[LB64] tega zakona;
10. umetniških predmetov iz četrtega odstavka 48. člena[LB65] tega zakona, če jih proda:
- avtor ali njegovi zakoniti oziroma pravni nasledniki ali
- davčni zavezanec, ki ni preprodajalec, če prodajo opravi priložnostno, in če
je te predmete uvozil sam ali so mu jih prodali avtorji ali njegovi zakoniti
oziroma pravni nasledniki, ali če je imel pri nabavi pravico do popolnega
odbitka vstopnega DDV;
11. stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje,
ter delov teh objektov, če so del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo
in popravili le-teh;
12. živali za pitanje, semen, sadik, gnojil, fitofarmacevtskih sredstev ter
storitev, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in
ribištvu;
13. dajanja nastanitvenih zmogljivosti v najem v hotelih in podobnih
nastanitvenih obratih, vključno z nastanitvenimi zmogljivostmi v domovih in
drugih nastanitvenih obratih ter oddajanjem prostorov za šotore, prikolice in
podobne premične objekte;
14. uporabe športnih objektov;
15. storitev pokopa in upepelitve skupaj s prometom blaga, ki je neposredno
povezan s pokopom ali upepelitvijo in ga opravi izvajalec pogrebnih storitev;
16. storitev javne higiene.
26. člen
(oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu)
(1) Plačila DDV je oproščena:
1. bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba in z njo neposredno
povezane dejavnosti, ki jih kot javno službo opravljajo javni zdravstveni
zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije;
2. zdravstvena oskrba, ki jo zdravstveni delavci opravljajo v okviru samostojne
zdravstvene dejavnosti;
3. oskrba s krvjo in krvnimi pripravki, materinim mlekom ter človeškimi organi
za presajanje;
4. storitve zobnih tehnikov in zobna protetika, ki jo izdela zobni tehnik
oziroma zobozdravnik;
5. storitve, ki jih za svoje člane opravljajo neodvisne skupine oseb, katerih
dejavnosti so oproščene plačila DDV ali so neobdavčljive, in so neposredno
namenjene za opravljanje njihove dejavnosti, če te skupine od svojih članov
zahtevajo le plačilo njihovega deleža skupnih stroškov in ni verjetno, da
takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;
6. socialno varstvene storitve, vključno s storitvami domov za starejše, in
promet blaga, ki je z njimi neposredno povezan, ki jih kot javno službo
opravljajo javni socialno varstveni zavodi ali druge osebe na podlagi
koncesije, ali ki jih opravljajo druge nepridobitne organizacije, ki se po
predpisih štejejo za dobrodelne, invalidske organizacije ali organizacije za
samopomoč;
7. storitve in blago, ki je neposredno povezano z varstvom otrok in
mladostnikov, ki jih kot javno službo opravljajo javni zavodi ali druge osebe
na podlagi koncesije ali druge organizacije, ki se po predpisih štejejo za
dobrodelne organizacije;
8. predšolska vzgoja, šolsko in univerzitetno izobraževanje in usposabljanje,
vključno s prometom blaga in storitev, ki so neposredno povezane z vzgojo in
izobraževanjem ter usposabljanjem, ki jih v skladu s predpisi opravljajo javni
zavodi ali druge organizacije, pod pogoji, predpisanimi za opravljanje teh
storitev, če ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;
9. zasebno poučevanje s strani oseb, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za
učitelja v javni šoli, in se nanaša na šolsko ali univerzitetno izobraževanje;
10. zagotavljanje osebja s strani verskih skupnosti ali filozofskih združenj za
namene iz 1.,
6., 7. in 8. točke[LB66] tega člena, z namenom zadovoljevanja
duhovnih potreb;
11. storitve in promet blaga, ki je neposredno povezan s temi storitvami, ki ga
opravijo nepridobitne organizacije s cilji politične, sindikalne, verske,
rodoljubne, filozofske, humanitarne ali državljanske narave svojim članom kot
povračilo za članarino, določeno v skladu z njihovimi pravili, če ni verjetno,
da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;
12. storitve, neposredno povezane s športom ali športno vzgojo, ki jih
nepridobitne organizacije nudijo osebam, ki se ukvarjajo s športom ali se
udeležujejo športne vzgoje;
13. kulturne storitve in z njimi neposredno povezano blago, ki jih opravljajo
javni zavodi in druge s strani države priznane kulturne institucije;
14. promet storitev in blaga, ki ga opravljajo organizacije, katerih dejavnosti
so oproščene plačila DDV v skladu s 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točko[LB67] tega odstavka, v zvezi z dogodki za
zbiranje denarnih sredstev, ki jih te organizacije organizirajo priložnostno
ter izključno v svojo lastno korist, in ni verjetno, da takšna oprostitev vodi
k izkrivljanju konkurence;
15. reševalni prevozi bolnih ali poškodovanih oseb v za te namene posebej
prirejenih vozilih in plovilih;
16. prispevek za programe RTV Slovenija.
(2) Promet storitev ali blaga po 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točki[LB68] prvega odstavka tega člena, ki ga opravijo davčni zavezanci, ki niso
omenjeni v prvem odstavku tega člena, je oproščen plačila DDV, če:
- njihov cilj ni doseganje dobička, če pa dobiček vseeno dosežejo, ga ne smejo
razdeliti, temveč ga morajo nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje
storitev;
- jih upravljajo in vodijo večinoma prostovoljci, ki sami ali preko drugih oseb
niso posredno ali neposredno udeleženi v rezultatih teh dejavnosti;
- zaračunavajo cene, ki jih odobrijo pristojni organi ali cene, ki niso višje
od takšnih odobrenih cen, ali za storitve, za katere ni potrebna odobritev cen,
cene, ki so nižje, kot jih za podobne storitve zaračunavajo davčni zavezanci,
ki obračunavajo DDV;
- ni verjetno, da oprostitev DDV za te storitve izkrivlja konkurenco, na primer
postavlja v slabši položaj davčne zavezance za DDV.
(3) Promet storitev ali blaga ni oproščen plačila DDV v skladu s 1., 6., 7.,
8., 11., 12. in 13. točko[LB69] prvega odstavka tega člena, če:
- ni nujen za transakcije, ki so oproščene plačila DDV oziroma je oproščene
dejavnosti mogoče opravljati brez tega prometa;
- je osnovni namen prometa, da organizacija pridobi dodatni prihodek z
opravljanjem transakcij, ki neposredno konkurirajo transakcijam, davčnih
zavezancev, ki obračunavajo DDV.
(4) Osebe iz drugega odstavka tega člena lahko uveljavljajo oprostitev plačila
DDV po tem členu na podlagi predhodne priglasitve davčnemu organu.
27. člen
(druge oprostitve DDV)
(1) Plačila DDV so oproščeni tudi:
1. zavarovalni in pozavarovalni posli, vključno s povezanimi storitvami
zavarovalnih posrednikov in zastopnikov;
2. najem oziroma zakup nepremičnin (vključno z leasingom), razen:
- nastanitev v hotelih ali podobnih nastanitvenih zmogljivostih,
vključno z nastanitvijo v počitniških domovih, počitniških kampih ali na
prostorih, namenjenih kampiranju;
- dajanja v najem parkirnih prostorov, garaž in parkirišč;
- dajanja v najem trajno instalirane opreme in strojev;
- najema sefov;
3. promet blaga, ki se je v celoti uporabljalo za namene oproščenih
dejavnosti oziroma transakcij iz 26.
člena[LB70] tega zakona in tega člena, če davčni
zavezanec ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV za to blago, ali blaga, pri
pridobitvi oziroma proizvodnji katerega ni imel pravice do odbitka vstopnega
DDV v skladu s šestim odstavkom 40. člena tega zakona;
4. finančne storitve, in sicer:
a) dajanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki in posredovanje
pri sklepanju teh poslov ter upravljanje kreditov oziroma posojil v denarni
obliki, ko te storitve opravlja kreditodajalec oziroma posojilodajalec;
b) izdajanje kreditnih garancij in drugih denarnih jamstev ter upravljanje
kreditnih garancij s strani kreditodajalca;
c) transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti in tekočimi
oziroma transakcijskimi računi, plačili, nakazili, dolgovi, čeki in drugimi
plačilnimi instrumenti, razen izterjave dolgov in factoringa;
d) transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z valuto, bankovci in
kovanci, ki so zakonito plačilno sredstvo, razen bankovcev in kovancev, katerih
prodajna cena je določena na podlagi njihove vrednosti kot zbirateljskega
predmeta ali na podlagi vrednosti kovine, iz katere so izdelani;
e) transakcije (razen upravljanja, hrambe, investicijskega svetovanja in
storitev v zvezi s prevzemi), vključno s posredovanjem, z delnicami, deleži v
podjetjih ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, razen z
dokumenti o lastninski pravici na blagu in pravicami in deleži iz 4. točke
drugega odstavka 4.
člena[LB71] tega zakona;
f) upravljanje investicijskih skladov;
5. kolki in druge podobne znamke;
6. igre na srečo;
7. promet objektov ali delov objektov in zemljišč na katerih so postavljeni,
razen če je promet opravljen, preden so objekti ali deli objektov prvič
vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je promet opravljen, preden potečeta dve
leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve;
8. promet zemljišč, razen stavbnih zemljišč;
9. dobava zlata Banki Slovenije.
(2) Ne glede na določbe 2., 7. in 8. točke [LB72] prvega odstavka tega člena se lahko
davčni zavezanec dogovori z najemnikom, zakupnikom, leasingojemalcem oziroma
kupcem nepremičnine - davčnim zavezancem, ki ima pravico do odbitka celotnega
vstopnega DDV, da bo od prometa, ki bi moral biti oproščen plačila DDV v skladu
z 2., 7. oziroma 8. točko prvega odstavka tega člena,
obračunal DDV po predpisani stopnji.
(3) Davčni zavezanec obračuna DDV v skladu z drugim odstavkom tega člena, če
sta z najemnikom oziroma kupcem nepremičnine pred opravljenim prometom podala
skupno izjavo pristojnemu davčnemu organu.
28. člen
(oprostitve DDV pri uvozu blaga)
Plačila DDV je oproščeno:
1. sprostitev blaga v prost promet, če bi dobava takšnega blaga, ki bi jo na
ozemlju Slovenije opravil davčni zavezanec, bila v vsakem primeru oproščena
plačila DDV;
2. ponovno uvoženo blago, ki ga v nespremenjenem stanju uvaža oseba, ki ga je
izvozila, in če je v skladu s carinskimi predpisi oproščeno plačila carine;
3. uvoženo blago, ki je oproščeno plačila carine in je namenjeno:
a) za službene potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev ter
posebnih misij, akreditiranih v Sloveniji. Za konzularna predstavništva, ki jih
vodijo častni konzularni funkcionarji, oprostitev v skladu s to podtočko velja
le za blago, ki ga pošilja država pošiljateljica, razen prevoznih sredstev, če
za to blago ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, izda soglasje;
b) za službene potrebe mednarodnih organizacij, če to določajo mednarodne
pogodbe, ki veljajo za Slovenijo;
c) za osebne potrebe tujega osebja diplomatskih in konzularnih predstavništev
ter posebnih misij, akreditiranih v Sloveniji, vključno z njihovimi družinskimi
člani;
d) za osebne potrebe tujega osebja mednarodnih organizacij, vključno z
njihovimi družinskimi člani, če to določajo mednarodne pogodbe, ki veljajo za
Slovenijo;
e) oboroženim silam drugih držav članic Severnoatlantske zveze za potrebe teh
sil ali spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz ali kantin,
kadar te sile sodelujejo pri zagotavljanju skupne obrambe;
Oprostitve iz podtočk c) in d) te točke ne morejo uveljaviti državljani
Slovenije oziroma tuji državljani s stalnim prebivališčem v Sloveniji.
Oprostitev po tej točki se uveljavlja na podlagi potrdil ministrstva,
pristojnega za zunanje zadeve. Blago, ki je oproščeno DDV v skladu s to točko,
se ne sme odtujiti; odtuji se lahko samo, če se plača DDV oziroma po poteku
treh let od dneva uvoza blaga. Če je v skladu z mednarodno pogodbo mogoče
oprostitev uveljavljati le ob pogoju vzajemnosti, le-to potrdi ministrstvo,
pristojno za zunanje zadeve.
Minister, pristojen za finance, predpiše natančnejše pogoje in način za uveljavljanje
oprostitve DDV ter določi količinske omejitve za posamezne vrste blaga, za
katero upravičenci iz prvega pododstavka te točke lahko uveljavijo oprostitev
DDV.
4. uvoz ulova ribiških ladij in ribiških čolnov, s katerimi se opravlja
dejavnost ribištva v pristanišče, če je ulov nepredelan ali predmet le tistih
postopkov, ki so potrebni, da se ohrani njegova kvaliteta in če ni bil pred
uvozom opravljen promet v skladu s tem zakonom;
5. storitve v zvezi z uvozom blaga, če je vrednost teh storitev vključena v
davčno osnovo v skladu z 2. točko drugega odstavka 22. člena[LB73] tega zakona;
6. zlato in druge plemenite kovine, bankovci in kovanci, ki jih uvaža Banka
Slovenije;
7. uvoz plina preko distribucijskega sistema za zemeljski plin ali uvoz
električne energije.
Če je blago uvoženo iz tretje države ali tretjega ozemlja na ozemlje države
članice, ki ni namembna država članica, je tak uvoz oproščen plačila DDV, če je
dobava, ki jo opravi uvoznik, kot je opredeljen v tretjem odstavku 12. člena [LB74] tega zakona, oproščena plačila DDV v
skladu z 31.a členom tega zakona.
28.b člen
(oprostitve DDV pri pridobitvah blaga znotraj Skupnosti)
Plačila DDV je oproščena pridobitev blaga znotraj Skupnosti:
a) katerega dobava bi bila, če bi jo opravil davčni zavezanec na ozemlju
države, v vsakem primeru oproščena plačila DDV;
b) katerega uvoz bi bil v vsakem primeru oproščen plačila DDV v skladu z 28. in 29.
členom[LB75] tega zakona;
c) pri katerem bi oseba, ki pridobi blago, v skladu s tretjim in četrtim
odstavkom 40.
člena[LB76] tega zakona, v vsakem primeru imela
pravico do vračila celotnega DDV, katerega obveznost nastane v skladu s 3.a [LB77] in četrtim odstavkom 11.a člena[LB78] tega zakona.
28.c člen
(druge oprostitve pri pridobitvah blaga znotraj Skupnosti)
Plačila DDV so oproščene pridobitve blaga v Skupnosti, kadar so izpolnjeni
naslednji pogoji:
- blago pridobi davčni zavezanec, ki nima sedeža na ozemlju Slovenije, vendar
je identificiran za DDV v drugi državi članici,
- blago pridobi za namene nadaljnjih dobav blaga, ki jih opravi ta davčni
zavezanec na ozemlju Slovenije,
- blago, ki ga ta davčni zavezanec tako pridobi, se neposredno odpošlje ali
odpelje iz druge države članice kot je država, v kateri je identificiran za
DDV, in je namenjeno osebi, ki je prejemnik nadaljnjih dobav,
- prejemnik nadaljnjih dobav blaga je davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni
davčni zavezanec, ki je identificirana za DDV v Sloveniji, in
- oseba, ki je dolžna plačati davek za dobave, ki jih opravi davčni zavezanec
iz prve alinee tega člena, je prejemnik blaga iz 4. točke prvega odstavka 12. člena[LB79] tega zakona.
29. člen
(oprostitve DDV pri sprostitvi uvoženega blaga v prost promet)
Pri sprostitvi uvoženega blaga v prost promet se v skladu s pogoji in roki, določenimi
v predpisu iz 66. člena tega zakona, plačila DDV oprosti:
1. pošiljke neznatne vrednosti, poslane neposredno iz tujine. Oprostitev se ne
nanaša na tobak in tobačne izdelke, alkohol in alkoholne pijače ter parfume in
toaletne vode. Skupna vrednost blaga v posamezni pošiljki, ki se šteje za
neznatno, ne sme presegati zneska, ki ga določi minister, pristojen za finance;
2. rabljeno osebno premoženje, ki pripada fizični osebi, ki je prebivala v
tujini neprekinjeno najmanj 12 mesecev, in ki se seli v Slovenijo. Oprostitev
se ne nanaša na alkoholne pijače, tobak in tobačne izdelke, motorna vozila ter
opremo za opravljanje dejavnosti;
3. predmete, ki pripadajo osebi, ki je prebivala v tujini neprekinjeno najmanj
12 mesecev in ki se seli v Slovenijo zaradi sklenitve zakonske zveze.
Oprostitev se ne nanaša na alkoholne pijače, tobak in tobačne izdelke, motorna
vozila ter opremo za opravljanje dejavnosti;
4. predmete, ki jih fizična oseba, ki stalno živi v Sloveniji, pridobi z
dedovanjem. Oprostitev se ne nanaša na alkoholne pijače, tobak in tobačne
izdelke, prevozna sredstva, opremo, zaloge surovin, polizdelkov in končnih
izdelkov, živino in kmetijske pridelke, ki presegajo običajne družinske
potrebe;
5. učne pripomočke, ki jih za lastne potrebe prinesejo s seboj dijaki in
študenti, ki prihajajo v Slovenijo z namenom šolanja;
6. blago v osebni prtljagi potnika, ki se uvaža v nekomercialne namene in je v
skladu s carinskimi predpisi oproščeno plačila carine;
7. nekomercialno blago v pošiljkah, ki jih fizična oseba s prebivališčem v
tujini brezplačno pošilja fizični osebi na carinskem območju do vrednosti, za
tobak in tobačne izdelke, alkohol in alkoholne pijače ter parfume in toaletne
vode pa do količin, ki jih predpiše minister, pristojen za finance;
8. častna odlikovanja in nagrade, če njihova narava ali posamična vrednost kaže
na to, da niso uvožene za komercialne namene; priložnostna darila, prejeta v
okviru mednarodnih odnosov, če ne odražajo komercialnega namena; ob pogoju
vzajemnosti predmete, namenjene šefom tujih držav oziroma njihovim
predstavnikom za njihove potrebe v času uradnega obiska v Sloveniji. Oprostitev
se ne nanaša na alkoholne pijače ter tobak in tobačne izdelke;
9. terapevtske substance človeškega izvora in reagente za določanje krvnih skupin
ter tipov tkiv, ki se uporabljajo za nekomercialne medicinske ali znanstvene
namene; farmacevtske izdelke za zdravstveno oziroma veterinarsko uporabo na
mednarodnih športnih prireditvah; laboratorijske živali, živalske, biološke in
kemične substance, poslane brezplačno, ki so namenjene znanstvenim raziskavam,
ter vzorci referenčnih substanc, namenjenih kontroli kvalitete medicinskih
proizvodov, ki jih je odobrila Svetovna zdravstvena organizacija;
10. blago, ki ga brezplačno pridobijo državni organi, dobrodelne in
človekoljubne organizacije, namenjeno pa je za brezplačno razdelitev osebam,
potrebnim pomoči, ali blago, poslano brezplačno in brez vsakih komercialnih
namenov, z namenom, da se uporabi izključno zaradi zadovoljitve njihovih
delovnih potreb ali izvrševanja njihovih nalog. Oprostitev se ne nanaša na
alkoholne pijače, tobak in tobačne izdelke, kavo in pravi čaj ter motorna
vozila (razen reševalna vozila). Oprostitev se nanaša le na organizacije, ki
vodijo ustrezno knjigovodstvo in pristojnim organom omogočajo nadzor nad
njihovim delovanjem in ki po potrebi nudijo zavarovanje plačila DDV;
11. blago, ki ga uvozijo državni organi in organizacije, dobrodelne in
človekoljubne organizacije, namenjeno pa je za brezplačno razdelitev med žrtve
naravnih in drugih nesreč in vojn, ali blago, ki ostane last teh organizacij,
dano pa je na razpolago prej omenjenim žrtvam. Oprostitev se ne nanaša na
material in opremo, namenjeno za obnovo območij, ki jih je prizadela naravna in
druga nesreča. Oprostitev se nanaša le na organizacije, ki vodijo ustrezno
knjigovodstvo in pristojnim organom omogočajo nadzor nad njihovim delovanjem in
ki po potrebi nudijo zavarovanje plačila DDV;
12. predmete, ki so posebej izdelani za izobraževanje, usposobljanje ali
zaposlovanje slepih in gluhih oziroma drugih fizično ali duševno prizadetih
oseb, če so bili pridobljeni brezplačno ter uvoženi s strani ustanov oziroma
organizacij, katerih dejavnost je izobraževanje oziroma nudenje pomoči tem
osebam in če s strani donatorjev ni izražen komercialni namen;
13. opremo, ki jo imetnik uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, pa le-to
preseli v Slovenijo. Oprostitev se ne nanaša na prevozna sredstva, gorivo,
zaloge blaga, izdelkov in polizdelkov ter živino, katere imetniki so trgovci;
14. rastlinske in živinorejske proizvode, ki jih pridobijo kmetje - državljani
Republike Slovenije na svojih posestvih v obmejnem območju sosednje države ter
naraščaj in druge proizvode, pridobljene od živine, ki jo imajo na teh
posestvih zaradi poljskih del, paše ali prezimovanja; semena, gnojiva in
podobni izdelki za obdelavo tal, ki jo uporabljajo kmetje - tuji državljani na
svojih posestvih v Sloveniji;
15. vzorce blaga neznatne vrednosti, ki so namenjeni za pridobivanje naročil
tovrstnega blaga, in ki so glede izgleda in količine neuporabni za kakršnekoli
druge namene;
16. tiskovine in reklamni material, ki ga pošilja oseba s sedežem poslovanja
izven Slovenije;
17. blago, namenjeno uporabi na sejmu, razstavi ali podobni prireditvi.
Oprostitev se ne nanaša na alkoholne pijače, tobak in tobačne izdelke ter
goriva in kuriva;
18. blago, ki je zaradi določitve njihove sestave, kvalitete ali drugih
tehničnih značilnosti, namenjeno preizkušanju, preiskovanju ali testiranju, ki
se v celoti porabi oziroma uniči. Oprostitev se ne nanaša na blago, uporabljeno
pri preizkušanju, analiziranju ali testiranju zaradi pospeševanja prodaje;
19. predmete in spremljajoče dokumente, ki se v zvezi s pridobitvijo ali
varstvom blagovnih znamk, patentov in modelov pošiljajo organizacijam za
varstvo pravic intelektualne lastnine;
20. turistično informativno dokumentacijo, ki je namenjena za brezplačno
razdelitev, in katere glavni namen je predstaviti tujo turistično ponudbo;
21. dokumente, ki se pošiljajo državnim organom; publikacije tujih državnih
organov in mednarodnih organov in organizacij; obrazce za izvajanje pooblastil
državnih organov; dokazni predmeti v sodnih postopkih; tiskane okrožnice, ki se
pošiljajo kot del običajne izmenjave informacij med javnimi službami ali
bančnimi ustanovami; uradne tiskovine, ki jih prejema Banka Slovenije;
dokumente, arhive, ter obrazce za uporabo na mednarodnih srečanjih, konferencah
ali kongresih; načrte, tehnične slike, modele in podobne dokumente za namene
sodelovanja na mednarodnem natečaju, ki se organizira v Sloveniji; tiskane
obrazce, ki se v skladu z mednarodnimi konvencijami uporabljajo kot uradni
dokumenti v mednarodnem prometu vozil in blaga; fotografije in diapozitive, ki
se pošiljajo tiskovnim agencijam ali časopisnim hišam; zbirateljske predmete in
umetniška dela, ki niso namenjena prodaji in so uvožena brezplačno s strani
muzejev, galerij in drugih inštitucij ter so namenjeni za brezplačne oglede;
zidni zemljevidi, filmi (razen kinematografskih) in drugi avdiovizualni izdelki
vzgojno-izobraževalnega značaja, ki jih izdela OZN ali njene specializirane
agencije;
22. material, potreben za natovarjanje ter zavarovanje blaga med transportom;
stelja in krma za živali med transportom, naložena na prevozno sredstvo, ki se
uporablja za prevoz živali iz tuje države v Slovenijo ali preko Slovenije;
23. goriva in maziva v rezervoarjih, ki so tovarniško vdelani v motorna vozila;
24. material za postavitev, vzdrževanje ali okrasitev spominskih obeležij,
grobov ali pokopališč vojnih žrtev iz drugih držav; krste s posmrtnimi ostanki
in žare s pepelom pokojnika ter pogrebni artikli, ki običajno spremljajo krste
in žare.
31. člen
(oprostitve pri izvozu iz Skupnosti in podobnih transakcijah
ter pri mednarodnih prevozih)
Plačila DDV je oproščena:
1. dobava blaga, ki ga iz Slovenije odpošlje ali odpelje v namembni kraj izven
Skupnosti prodajalec ali druga oseba za njegov račun;
2. dobava blaga, ki ga iz Slovenije odpošlje ali odpelje v namembni kraj izven
Skupnosti kupec, ki nima sedeža na ozemlju Slovenije ali druga oseba za njegov
račun, razen blaga, ki ga prevaža kupec sam in je namenjeno za opremljanje,
oskrbovanje z gorivom ali druge vrste oskrbovanja zasebnih čolnov, zasebnih
zrakoplovov ali katerihkoli drugih prevoznih sredstev za zasebno rabo;
Če gre za blago, ki ga potnik prenaša v svoji osebni prtljagi, se oprostitev
plačila davka v skladu s to točko uveljavlja na način vračila DDV, če so
izpolnjeni pogoji, določeni v skladu s 55. členom[LB80] tega zakona;
3. storitev dodelave blaga (premičnin), ki ga je izvajalec ali naročnik
storitve pridobil oziroma uvozil z namenom, da se na ozemlju Skupnosti na tem
blagu opravi takšna dodelava, vendar le v primeru, če naročnik storitve nima
sedeža na ozemlju Slovenije in če blago odpošlje ali odpelje izven Skupnosti
izvajalec ali naročnik storitve ali druga oseba za račun enega od njiju;
4. dobava blaga za oskrbovanje z gorivom in drugo oskrbovanje:
a) plovil za plovbo na odprtem morju, ki opravljajo prevoz potnikov za
plačilo ali so namenjena za opravljanje komercialne, industrijske ali ribiške
dejavnosti;
b) plovil za reševanje ali pomoč na morju ali za priobalni ribolov, razen za
oskrbovanje ladij za priobalni ribolov;
c) vojaških plovil, kot so opredeljena pod tarifno številko 89.01 A skupne
carinske tarife, ki zapustijo državo in so namenjena v tuja pristanišča oziroma
sidrišča.
5. dobava, izboljšave, popravilo, vzdrževanje, zakup in najem plovil iz
podtočke a) in b) prejšnje točke ter dobava, najem, popravilo in vzdrževanje
opreme, vključno z ribiško opremo, ki je vgrajena ali se v ali na njih
uporablja;
6. dobava, izboljšave, popravilo, vzdrževanje, zakup in najem zrakoplovov, ki
jih uporabljajo letalski prevozniki za zračne prevoze na mednarodnih zračnih
progah za plačilo ter dobava, najem, popravilo in vzdrževanje opreme, ki je
vgrajena v zrakoplov ali se v ali na njih uporablja;
7. dobava blaga zaradi oskrbovanja z gorivom in drugega oskrbovanja zrakoplovov
iz prejšnje točke;
8. opravljanje storitev, razen storitev iz 5. točke tega člena, za neposredne
potrebe plovil iz navedene točke ali njihovega tovora;
9. opravljanje storitev, razen storitev iz 6. točke tega člena, za neposredne
potrebe zrakoplovov iz navedene točke ali njihovega tovora;
10. dobave blaga in storitev, ki so namenjene:
- za službene potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev ter
posebnih misij, akreditiranih v Sloveniji, razen konzularnih predstavništev, ki
jih vodijo častni konzularni funkcionarji;
- za službene potrebe mednarodnih organizacij in drugih subjektov mednarodnega
javnega prava, če to določajo mednarodne pogodbe, ki veljajo za Republiko
Slovenijo;
- za osebne potrebe tujega osebja diplomatskih in konzularnih predstavništev
ter posebnih misij, akreditiranih v Sloveniji, vključno z njihovimi družinskimi
člani;
- za osebne potrebe tujega osebja mednarodnih organizacij, vključno z njihovimi
družinskimi člani, če to določajo mednarodne pogodbe, ki veljajo za Slovenijo;
- za potrebe oboroženih sil drugih držav, pogodbenic Severnoatlantske zveze ali
spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz ali kantin, kadar te
sile sodelujejo pri zagotavljanju skupne obrambe;
- v drugo državo članico in namenjene za oborožene sile katerekoli države
članice, ki je pogodbenica Severnoatlantske zveze, razen namembne države
članice, za potrebe teh sil ali spremnega civilnega osebja ali za oskrbo
njihovih menz ali kantin, kadar te sile sodelujejo pri zagotavljanju skupne
obrambe.
Oprostitve DDV iz tretje in četrte alinee te točke ne morejo uveljaviti
državljani Slovenije oziroma tuji državljani s stalnim prebivališčem v
Sloveniji.
11. dobave zlata centralnim bankam;
12. dobave blaga pooblaščenim organizacijam, ki ga le-te izvozijo iz Skupnosti
kot del njihovih človekoljubnih, dobrodelnih dejavnosti ali dejavnosti
poučevanja, ki jih izvajajo izven Skupnosti. Dovoljenje se izda organizaciji,
ki izpolnjuje predpisane pogoje, in sicer za vsako dobavo blaga posebej ali pa
za določeno obdobje. Oprostitev po tej točki se izvede tako, da se pooblaščenim
organizacijam vrne plačani DDV, ki ga le-te niso mogle uveljaviti kot odbitek
vstopnega DDV v skladu s 40. členom tega zakona;
13. opravljanje storitev, vključno prevoznih storitev in pomožnih storitev,
razen opravljanja storitev, ki so oproščene v skladu s 26. in 27. členom tega
zakona, če so te neposredno povezane z izvozom oziroma uvozom blaga v smislu
drugega in tretjega odstavka 16. člena tega zakona;
14. storitve, ki jih opravijo zastopniki in drugi posredniki, ki delujejo v
imenu in za račun druge osebe, če so te storitve del transakcij iz tega člena
ali transakcij, opravljenih izven Skupnosti. Ta oprostitev se ne nanaša na
potovalne agente, ki dobavljajo v imenu in za račun potnika storitve, ki se
opravijo v drugih državah članicah.
31.a člen
(oproščene dobave blaga znotraj Skupnosti)
Plačila DDV so oproščene:
1. dobave blaga, kot so opredeljene v 4., 5. in 6. členu tega zakona, ki ga
odpošlje ali odpelje prodajalec ali oseba, ki pridobi blago ali druga oseba za
račun enega od njiju, v drugo državo članico, drugemu davčnemu zavezancu ali
pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki kot taka deluje v drugi državi
članici, kot je država, v kateri se odpošiljanje ali prevoz začne.
Ta oprostitev se ne nanaša na dobave blaga, ki jih opravijo davčni zavezanci,
ki so oproščeni obračunavanja DDV v skladu s 45. členom tega zakona ali na
dobave blaga, ki se opravijo za davčne zavezance ali pravne osebe, ki niso
davčni zavezanci, katerih pridobitve znotraj Skupnosti niso predmet DDV;
2. dobave novih prevoznih sredstev, ki jih odpošlje ali odpelje prodajalec ali
kupec ali druga oseba za njun račun, v drugo državo članico, davčnim zavezancem
ali pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci, katerih pridobitve znotraj
Skupnosti niso predmet DDV ali katerikoli drugi osebi, ki ni davčni zavezanec;
3. dobave trošarinskih izdelkov, ki jih odpošlje ali odpelje prodajalec, kupec
ali druga oseba za račun enega od njiju, v drugo državo članico, davčnim
zavezancem ali pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci, in izpolnjujejo pogoje
za izjemo po drugem odstavku 11.a člena tega zakona, kadar je za odpošiljanje
ali prevoz izdelkov izdan spremni dokument, trošarina plačana v državi
odpošiljanja in zavarovano njeno plačilo v namembni državi v skladu z zakonom,
ki ureja trošarine.
Ta oprostitev se ne nanaša na trošarinske izdelke, ki jih dobavijo davčni
zavezanci, ki so oproščeni obračunavanja DDV v skladu s prvim odstavkom 45.
člena tega zakona.
4. prenos blaga v smislu 7.a člena tega zakona, za katerega bi se priznavale
oprostitve v skladu s 1. do 3. točko tega člena, če bi bile opravljene za račun
drugega davčnega zavezanca.
31.b člen
(oprostitve plačila DDV od prevoznih storitev znotraj Skupnosti)
Plačila DDV so oproščene prevozne storitve znotraj Skupnosti pri pošiljanju ali
prevozu blaga na ali z otokov, ki so del avtonomnega področja Azorov in
Madeire, kot tudi pošiljanje ali prevoz blaga med temi otoki.
32. člen
(druge posebne oprostitve)
(1) Plačila DDV je oproščen uvoz blaga, ki je namenjeno, da:
a) se predloži carinskemu organu in, kadar je to dovoljeno v skladu s
carinskimi predpisi, da v začasno hrambo;
b) se vnese v prosto carinsko cono;
c) se zanj začne postopek carinskega skladiščenja ali postopek uvoza zaradi
izvoza po sistemu odloga.
(2) Oprostitev se nanaša tudi na promet storitev, povezanih s prometom blaga po
prvem odstavku tega člena in na dobavo blaga iz prvega odstavka tega člena ter
promet storitev v prostih conah, prostih in carinskih skladiščih na blagu iz
prvega odstavka tega člena.
(3) Oprostitev plačila DDV v skladu s tem členom se lahko uveljavi le, če blago
ni sproščeno v prost promet oziroma ni namenjeno končni potrošnji in če je
znesek DDV, ki se zaračuna ob zaključku transakcij, navedenih v tem členu, enak
znesku DDV, ki bi ga bilo treba obračunati, če bi bila vsaka od teh transakcij
obdavčena v Sloveniji.
(4) Plačila DDV je oproščeno tudi blago, namenjeno prodaji v prostih carinskih
prodajalnah na letališču, odprtem za mednarodni zračni promet oziroma v
pristanišču, odprtem za mednarodni promet, pod pogojem, da ga potniki v
dovoljenih količinah kot osebno prtljago odnesejo v drugo državo z zrakoplovom
oziroma z ladjo.
(5) Za potnika iz četrtega odstavka tega člena se šteje potnik, ki ima
vozovnico, na kateri je navedeno namembno letališče oziroma pristanišče druge
države.
32.a člen
(uporaba tega zakona za blago, uvoženo iz tretjih ozemelj
oziroma izvoženo v tretja ozemlja)
(1) Blago iz 2. točke 11. člena tega zakona, ki se uvaža v Slovenijo iz
tretjega ozemlja, ki sicer tvori sestavni del carinskega območja Skupnosti,
vendar zanj v skladu s 1. členom tega zakona ne veljajo splošna pravila
obdavčevanja dobav in nabav blaga znotraj Skupnosti, se obravnava v Sloveniji v
skladu z drugim do četrtim odstavkom tega člena.
(2) Formalnosti, ki se nanašajo na vnos blaga iz prvega odstavka tega člena v
Skupnost, so določene z evropskimi carinskimi predpisi, ki urejajo uvoz blaga
na carinsko območje Skupnosti.
(3) Če je namembni kraj pri prevozu ali pošiljanju blaga iz prvega odstavka
tega člena v drugi državi članici, kot je država članica, v kateri je blago
vnešeno v Skupnost, se blago prevaža znotraj Skupnosti v skladu z določbami
evropskih carinskih predpisov, ki urejajo notranji tranzitni postopek, vendar
le, če je v skladu s temi predpisi za to blago ob vnosu v Skupnost vložena
tranzitna deklaracija.
(4) Če je za blago iz prvega odstavka tega člena v trenutku vnosa v Skupnost
začet postopek, zaradi katerega bi, če bi bilo blago uvoženo v smislu 1. točke
11. člena tega zakona, zavezanec za blago lahko uveljavil oprostitev iz prvega
odstavka 32. člena tega zakona, velja oprostitev iz prvega odstavka 32. člena
tega zakona tudi za blago iz prvega odstavka tega člena.
(5) Blago, razen blaga iz 1. točke 11. člena tega zakona, ki se iz Slovenije
pošlje na tretje ozemlje, ki sicer tvori sestavni del carinskega območja
Skupnosti, vendar zanj v skladu s 1. členom tega zakona ne veljajo splošna
pravila obdavčevanja dobav in nabav blaga znotraj Skupnosti, se obravnava v
Sloveniji v skladu s šestim in sedmim odstavkom tega člena.
(6) Formalnosti v zvezi z izvozom blaga iz petega odstavka tega člena na tretje
ozemlje so določene z evropskimi carinskimi predpisi, ki urejajo izvoz blaga iz
carinskega območja Skupnosti.
(7) Če je bilo blago začasno izvoženo na tretje ozemlje z namenom, da bo
ponovno uvoženo v Slovenijo, se za blago iz petega odstavka tega člena
upoštevajo določbe, ki sicer urejajo obdavčitev oziroma oprostitev plačila DDV
za ponovni uvoz blaga, ki je bilo prvotno začasno izvoženo iz carinskega območja
Skupnosti.
33. člen
(obveznost izdajanja računov)
(1) Davčni zavezanec mora za vsak promet blaga oziroma storitev, ki ga opravi,
zagotoviti, da je izdan račun.
(2) Če je račun izdan davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec,
mora vsebovati podatke, predpisane v 34. členu tega zakona, če je izdan drugim
osebam pa podatke, predpisane v 35. členu tega zakona, če ni s tem zakonom
drugače določeno.
(3) Račun mora biti izdan tudi za dobave blaga iz prvega odstavka 15.a člena
tega zakona in za blago dobavljeno pod pogoji iz 31.a člena tega zakona.
(4) Davčni zavezanec mora zagotoviti, da je izdan račun tudi za vsako
predplačilo, ki ga prejme pred opravljenim prometom blaga oziroma storitev od
drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec.
(5) Če davčni zavezanec opravi več posameznih dobav blaga ali storitev, lahko
izda skupni račun pod pogoji, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.
(6) Račun izda davčni zavezanec, ki opravi dobavo, lahko pa ga izda tudi kupec
blaga ali naročnik storitev ali tretja oseba v imenu in za račun davčnega
zavezanca, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določi minister, pristojen za
finance.
(7) Kot račun se šteje tudi vsak dokument oziroma sporočilo, ki dopolnjuje ali se
izrecno in nedvoumno nanaša na prvoten račun.
34. člen
(podatki na računu, ki je izdan davčnemu zavezancu
ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec)
(1) Davčni zavezanec, ki izda račun davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni
zavezanec, mora na računu navesti naslednje podatke:
1. datum izdaje;
2. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;
3. identifikacijsko številko za DDV, pod katero davčni zavezanec opravi dobavo
blaga ali storitev;
4. identifikacijsko številko za DDV naročnika oziroma kupca, če je naročnik
oziroma kupec plačnik DDV za nabavljeno blago oziroma storitve ali če mu je
dobavljeno blago v skladu z 31.a členom tega zakona;
5. ime in naslov davčnega zavezanca in njegovega naročnika;
6. količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih
storitev;
7. datum opravljene dobave blaga oziroma datum, ko je bila storitev opravljena
oziroma končana oziroma datum prejetega predplačila, če se ta datum lahko
določi in je različen od datuma izdaje računa;
8. davčno osnovo, od katere se obračunava DDV po posamezni stopnji ali na
katero se nanaša posamezna oprostitev, ceno na enoto blaga ali storitve brez
DDV, in kakršnakoli znižanja cen in popuste, ki niso vključeni v ceno na enoto;
9. uporabljeno stopnjo DDV;
10. znesek DDV, razen če je s tem zakonom ali predpisom, izdanim na njegovi
podlagi, drugače določeno.
(2) Če davčni zavezanec opravi dobavo blaga oziroma storitev, za katero je
predpisana oprostitev plačila DDV, mora biti na računu navedena določba tega
zakona, ki določa oprostitev.
(3) Če davčni zavezanec opravi dobavo blaga oziroma storitev, za katero je
predpisano, da je plačnik DDV naročnik, mora biti na računu navedena določba
tega zakona, na podlagi katere je plačnik DDV naročnik.
(4) Davčni zavezanec, ki obračunava DDV od dosežene razlike v ceni, mora na
računu navesti določbo tega zakona, na podlagi katere obračunava DDV od razlike
v ceni.
(5) Če je plačnik DDV davčni zastopnik v smislu drugega odstavka 12. člena tega
zakona, mora izdajatelj računa na računu navesti njegovo identifikacijsko
številko za DDV ter njegovo ime in naslov.
35. člen
(podatki, ki jih mora vsebovati račun, izdan drugim osebam)
(1) Davčni zavezanec, ki izda račun drugim osebam, razen osebam iz prvega odstavka
34. člena tega zakona, mora na računu navesti naslednje podatke:
1. datum izdaje;
2. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;
3. identifikacijsko številko za DDV, pod katero davčni zavezanec opravi dobavo
blaga oziroma storitev;
4. ime in naslov davčnega zavezanca;
5. prodajno vrednost blaga oziroma storitve z vključenim DDV ter
6. znesek vračunanega DDV.
(2) Če davčni zavezanec opravlja promet in storitev po različnih davčnih
stopnjah, mora prodajno vrednost z vključenim DDV izkazati ločeno po davčnih
stopnjah in izkazati ločeno tudi vrednost DDV.
(3) Če davčni zavezanec opravi dobavo blaga oziroma storitev, za katero je
predpisana oprostitev plačila DDV, mora na računu navesti določbo tega zakona,
ki določa oprostitev.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko prejemnik blaga oziroma
storitev, ki ni zavezanec za DDV, zahteva, da mu davčni zavezanec izda račun v
skladu s 34. členom tega zakona, če prejemnik potrebuje takšen račun zaradi
uveljavljanja ugodnosti v skladu s tem zakonom (npr. 10. točka 31. člena in 55.
člen tega zakona).
(1) Znesek DDV na računu mora biti izkazan v tolarjih.
(2) Računi se lahko izdajo v papirni obliki, lahko pa tudi v elektronski
obliki, če s tem soglaša kupec oziroma naročnik. Pogoje za pošiljanje in
izdajanje računov v elektronski obliki predpiše minister, pristojen za finance.
(3) Podatke, ki jih mora vsebovati račun, ki ga izda davčni zavezanec iz 13.a
člena tega zakona, predpiše minister, pristojen za finance.
(4) Minister, pristojen za finance, lahko določi izjeme od obveznosti izdajanja
računov, če se podatki o prodaji blaga oziroma storitev lahko zagotovijo na
drug način in ni ogrožen nadzor nad izvajanjem tega zakona.
XI. DAVČNO OBDOBJE, OBRAČUNAVANJE IN
PLAČEVANJE DAVČNE OBVEZNOSTI
36. člen
(obdobje obdavčevanja)
(1) Davčni zavezanec mora obračunavati davčno obveznost v davčnem obdobju.
(2) Davčno obdobje je koledarski mesec, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(3) Za davčnega zavezanca, ki je v preteklem koledarskem letu dosegel promet
blaga oziroma storitev v vrednosti do vključno 10,000.000 tolarjev, je davčno
obdobje koledarsko polletje, za davčnega zavezanca, ki je v preteklem
koledarskem letu dosegel promet blaga oziroma storitev od 10,000.000 tolarjev
do vključno 20,000.000 tolarjev, je davčno obdobje koledarsko trimesečje. Za
davčnega zavezanca, ki šele začne opravljati obdavčljivo dejavnost, je, ne
glede na vrednost pričakovanega prometa, prvih 12 mesecev davčno obdobje
koledarski mesec. Ne glede na določbe prvega stavka tega odstavka je za
davčnega zavezanca, za katerega je predpisano davčno obdobje koledarsko
polletje in pridobiva oziroma dobavlja blago znotraj Skupnosti, davčno obdobje
koledarsko trimesečje.
(4) Za davčnega zavezanca, nad katerim se začne likvidacijski ali stečajni
postopek, se davčno obdobje zaključi z dnem začetka likvidacijskega ali
stečajnega postopka. Ob zaključku likvidacijskega ali stečajnega postopka se
davčno obdobje zaključi z datumom sklepa o zaključku likvidacijskega ali
stečajnega postopka.
(5) Za davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji ter za prejemnika blaga
oziroma storitev, ki ni identificiran za namene DDV in je plačnik DDV na
podlagi 2. točke prvega odstavka ali na podlagi drugega stavka drugega odstavka
12. člena tega zakona, je davčno obdobje za plačilo DDV koledarski mesec.
(6) Davčni zavezanec, na katerega se nanaša četrti odstavek 53. člena tega
zakona in ki izpolnjuje pogoje za obračunavanje DDV v trimesečnem oziroma
polletnem davčnem obdobju, se lahko odloči za obračunavanje DDV v enomesečnem
davčnem obdobju. V tem primeru mora pisno obvestiti pristojni davčni organ v
roku 15 dni pred prehodom na mesečni obračun DDV. Obdobje obračunavanja DDV po
tem odstavku ne sme biti krajše od 12 mesecev.
(7) Promet blaga oziroma storitev po tem členu je promet, ki je izkazan v
obračunu DDV za preteklo koledarsko leto.
(1) Davčni zavezanec obračunava DDV na podlagi zneskov na izdanih računih za
opravljen promet blaga oziroma storitev v davčnem obdobju.
(2) Za zneske na izdanih računih po prvem odstavku tega člena se štejejo tudi
zneski predplačil ter vrednost opravljenega prometa blaga oziroma storitev po
5., 6. in 9. členu tega zakona.
38. člen
(predložitev obračuna DDV)
(1) Davčno obveznost za davčno obdobje je davčni zavezanec dolžan izkazati v
mesečnem, trimesečnem oziroma polletnem obračunu DDV; v mesečnem oziroma
trimesečnem obračunu morajo izkazati davčno obveznost tudi osebe iz 3., 4. in
6. točke prvega odstavka 12. člena tega zakona.
(2) Obračun iz prvega odstavka tega člena je davčni zavezanec dolžan predložiti
davčnemu organu do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega
obdobja.
(3) Davčni zavezanec mora predložiti obračun DDV ne glede na to, ali je za
obdobje, za katerega predloži obračun, dolžan plačati DDV.
(4) V primeru prenehanja identifikacije za namene DDV je davčni zavezanec
dolžan predložiti obračun do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po
poteku meseca, v katerem je prenehala identifikacija za namene DDV.
(5) Davčni zavezanec, nad katerim se začne likvidacijski ali stečajni postopek,
je dolžan predložiti obračun v 20 dneh od dneva začetka likvidacijskega ali
stečajnega postopka. Ob zaključku likvidacijskega ali stečajnega postopka pa je
davčni zavezanec dolžan predložiti obračun do zadnjega delovnega dne
naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je izdan sklep o zaključku
likvidacijskega ali stečajnega postopka.
(6) Obračun DDV mora vsebovati vse potrebne podatke za obračun davčne
obveznosti.
(7) Obliko in vsebino davčnih obračunov predpiše minister, pristojen za
finance.
(8) Obračun DDV lahko davčni zavezanec predloži tudi v elektronski obliki preko
elektronskih sredstev, pod pogoji, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.
39. člen
(plačevanje davčne obveznosti)
(1) Davčna obveznost za davčno obdobje dospe v plačilo zadnjega delovnega dne
naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.
(2) V roku iz prvega odstavka tega člena plača DDV tudi oseba iz 2., 3., 4. in
6. točke prvega odstavka in drugega odstavka 12. člena tega zakona.
(3) Pri uvozu blaga se DDV obračunava in plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev.
39.a člen
(obdobje poročanja za dobave blaga znotraj Skupnosti)
(1) Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, mora davčnemu organu
poročati o vseh dobavah blaga, ki jih opravi osebam, identificiranim za namene
DDV v drugi državi članici, v obdobju poročanja.
(2) Obdobje poročanja je koledarsko trimesečje.
39.b člen
(predložitev kvartalnega poročila)
(1) Dobave blaga znotraj Skupnosti mora davčni zavezanec, identificiran za
namene DDV, izkazati v kvartalnem poročilu za obdobje poročanja.
(2) Kvartalno poročilo iz prvega odstavka tega člena mora davčni zavezanec,
identificiran za namene DDV, predložiti davčnemu organu do 10. dne drugega
meseca, ki sledi obdobju poročanja.
(3) V kvartalnem poročilu mora davčni zavezanec navesti vse potrebne podatke za
poročanje o dobavah blaga znotraj Skupnosti osebi, identificirani za namene DDV
v drugi državi članici in popravke podatkov za pretekla obdobja poročanja. V
kvartalno poročilo se vpisujejo podatki o skupni vrednosti dobav, razčlenjenih
po prejemnikih blaga.
(4) Kvartalno poročilo iz prvega odstavka tega člena lahko davčni zavezanec v
roku iz drugega odstavka tega člena predloži tudi v elektronski obliki preko
elektronskih sredstev, pod pogoji, ki jih predpiše minister, pristojen za
finance.
(5) Vsebino in obliko kvartalnega poročila predpiše minister, pristojen za
finance.
40. člen
(pravica do odbitka vstopnega DDV)
(1) Pravica do odbitka vstopnega DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost
obračuna DDV. Davčni zavezanec sme odbiti vstopni DDV ne prej kot v davčnem
obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljen promet blaga in storitev
oziroma carinske deklaracije za uvoženo blago.
(2) Če ni s tem zakonom drugače določeno, sme davčni zavezanec od svoje davčne
obveznosti odbiti DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal pri nabavah blaga
oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo
uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij (v nadaljnjem besedilu: vstopni
DDV), in sicer:
1. vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal na ozemlju Slovenije v zvezi z
blagom oziroma storitvami, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil drug davčni
zavezanec;
2. vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal na ozemlju Slovenije v zvezi z
uvozom blaga;
3. vstopni DDV, ki ga je dolžan plačati v skladu s 1. točko 6. člena in 11.b
členom tega zakona;
4. vstopni DDV, ki ga je dolžan plačati v skladu s prvim odstavkom 3.a člena in
četrtim odstavkom 11.a člena tega zakona.
(3) Vsak davčni zavezanec ima tudi pravico do odbitka vstopnega DDV iz drugega
odstavka tega člena, če se blago in storitve uporabijo za namene:
1. transakcij, ki jih je v zvezi z dejavnostjo iz drugega odstavka 13. člena
tega zakona opravil izven Slovenije, ob pogoju, da bi bil upravičen do odbitka
vstopnega DDV, če bi bile opravljene v Sloveniji;
2. transakcij, ki so oproščene plačila DDV v skladu s 5. točko 28. člena, 31.
členom, prvim, drugim in četrtim odstavkom 32. člena, 32.a členom ali v skladu
z 31.a in 31.b členom tega zakona;
3. katerihkoli od transakcij, ki so oproščene v skladu s 1. in 4.a do 4.e točko
27. člena tega zakona, če ima naročnik sedež izven Skupnosti ali če so te
transakcije neposredno povezane z blagom, namenjenim za izvoz v državo izven
Skupnosti.
(4) DDV iz tretjega odstavka tega člena se davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža
na ozemlju Slovenije oziroma davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža na ozemlju
Skupnosti in zato ne morejo uveljavljati odbitka vstopnega DDV, vrne v skladu s
54. členom tega zakona.
(5) Za blago in storitve, ki jih davčni zavezanec uporabi ali jih bo uporabil
tako za transakcije iz drugega in tretjega odstavka tega člena, pri katerih se
DDV lahko odbije, kot za transakcije, pri katerih se DDV ne sme odbiti, se
lahko odbije samo takšen delež DDV, ki se pripiše prvim transakcijam. Ta delež
se določi v skladu z 41. členom tega zakona za vse transakcije, ki jih opravlja
davčni zavezanec.
(6) Davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV od:
1. jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, zasebnih zrakoplovov,
osebnih avtomobilov ter motornih koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov
ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od plovil oziroma od vozil, ki se
uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup in za nadaljnjo
prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa
usposabljanja iz vožnje v skladu z veljavnimi predpisi ter kombiniranih vozil
za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza.
Če se vozilo ne uporablja izključno za opravljanje dejavnosti javnega in
posebnega linijskega prevoza, zavezanec lahko uveljavlja odbitek v delu, ki se
nanaša na opravljanje te dejavnosti;
2. stroškov za reprezentanco (pri čemer se kot stroški za reprezentanco štejejo
zgolj stroški za pogostitev in zabavo ob poslovnih ali družabnih stikih),
stroškov za prehrano (vključno s pijačo) ter stroškov za nastanitev.
(7) Za uveljavljanje svoje pravice do odbitka vstopnega DDV mora davčni
zavezanec:
1. za odbitke po 1. točki drugega odstavka tega člena, imeti račun;
2. za odbitke po 2. točki drugega odstavka tega člena, imeti uvozni dokument,
na katerem je naveden kot prejemnik ali uvoznik in na katerem je naveden znesek
oziroma omogoča izračun zneska dolgovanega davka;
3. za odbitke po 3. točki drugega odstavka tega člena, izpolnjevati
formalnosti, ki jih predpiše minister, pristojen za finance;
4. če je v primerih iz 12. člena tega zakona dolžan plačati DDV kot naročnik
ali kupec, izpolnjevati formalnosti, ki jih predpiše minister, pristojen za
finance;
5. za odbitke po 4. točki drugega odstavka tega člena, izkazati v obračunu DDV
podatek o znesku DDV, ki ga dolguje za blago, ki ga je pridobil znotraj
Skupnosti, in imeti račun.
(8) Davčni zavezanec iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona lahko odbije
kot vstopni DDV znesek pavšalnega nadomestila v davčnem obdobju, v katerem je
pavšalno nadomestilo plačal.
(9) Davčni zavezanec opravi odbitek tako, da od skupnega zneska DDV, ki ga
dolguje za dano davčno obdobje, odšteje skupni znesek DDV, za katerega je v
istem obdobju nastala pravica do odbitka, ki se lahko uveljavlja v skladu s
sedmim odstavkom tega člena. Če davčni zavezanec ne odbije vstopnega DDV v tem
davčnem obdobju, lahko odbije ta znesek vstopnega DDV kadarkoli po tem davčnem
obdobju, vendar ne kasneje kot v zadnjem davčnem obdobju koledarskega leta, ki
sledi letu, v katerem je pridobil pravico do odbitka vstopnega DDV.
(10) Če davčni zavezanec prejme račun, na katerem je izkazan DDV od osebe, ki
ga po tem zakonu ne sme izkazati, ne sme odbiti izkazanega DDV kot vstopnega
DDV, ne glede na to, če nepooblaščena oseba ta DDV plača.
(11) Če davčni zavezanec prejme račun, na katerem je izkazan višji znesek DDV,
kot bi moral biti po zakonu, ne sme odbiti tega višjega zneska kot vstopni DDV,
ne glede na to, da je bil DDV plačan.
40.a člen
(dobava novih prevoznih sredstev)
(1) Davčni zavezanec iz 13.a člena tega zakona sme odbiti DDV, ki je vključen v
nabavni ceni ali plačan pri uvozu ali pri nabavi prevoznega sredstva znotraj
Skupnosti, do zneska, ki ne presega DDV, ki bi ga moral plačati, če dobava ne
bi bila oproščena.
(2) Pravica do odbitka nastane in se lahko uveljavi v trenutku dobave.
(3) Podrobnejša pravila za izvajanje tega člena predpiše minister, pristojen za
finance.
41. člen
(izračun odbitnega deleža vstopnega DDV)
(1) Davčni zavezanec, ki opravlja obdavčeno in oproščeno dejavnost, določi
znesek vstopnega DDV, ki se nanaša na obdavčeno in oproščeno dejavnost, v zvezi
s katero ima pravico do odbitka vstopnega DDV, ki se lahko uveljavlja v skladu
s sedmim odstavkom 40. člena tega zakona, z odbitnim deležem, razen če v svojem
knjigovodstvu ali izvenknjigovodski evidenci zagotovi podatke o vstopnem DDV in
znesku vstopnega DDV, za katerega mu je priznana pravica do odbitka vstopnega
DDV.
(2) Odbitni delež DDV se določi za ves promet blaga oziroma storitev tako, da je:
1. v števcu: celotni znesek letnega prometa, ki se nanaša na promet, od
katerega ima davčni zavezanec pravico do odbitka vstopnega DDV, brez DDV;
2. v imenovalcu: znesek, ki je vključen v števec in celotni znesek letnega
prometa, od katerega davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV, vključno s
subvencijami in dotacijami, razen subvencij iz prvega odstavka 21. člena tega
zakona.
(3) V izračun odbitnega deleža se ne všteva:
1. znesek, ki se nanaša na opremo, ki jo je davčni zavezanec odtujil v okviru
opravljanja svoje dejavnosti;
2. znesek prometa finančnih storitev, če se opravljajo občasno;
3. znesek prometa nepremičnin, če se promet opravlja občasno.
(4) Odbitni delež DDV se določi na letni podlagi kot odstotek in se zaokroži
navzgor na celo število.
(5) Odbitni delež za tekoče leto se začasno določi na podlagi podatkov o
prometu preteklega leta (v nadaljnjem besedilu: začasni odbitni delež). Če
podatkov o prometu preteklega leta ni ali, če so v znesku neznatni, začasni
odbitni delež določi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca.
Odbitni delež se dokončno določi, ko so znani podatki o dejanskem obsegu
prometa v letu, za katero se določa odbitni delež (v nadaljnjem besedilu:
dejanski odbitni delež). Če se ugotovi, da je bil odbitek vstopnega DDV na
podlagi začasnega odbitnega deleža obračunan v višjem ali nižjem znesku, kot bi
smel biti glede na dejanske podatke o obsegu prometa v tekočem letu, se odbitek
vstopnega DDV ustrezno popravi v davčnem obdobju, v katerem se ugotovi dejanski
odbitni delež.
(6) Ne glede na drugi odstavek tega člena, lahko davčni zavezanec določi
odbitni delež ločeno za vsako področje svoje dejavnosti, če vodi ločeno
knjigovodstvo za vsako področje dejavnosti in če priglasi izbran način
določanja odbitnega deleža davčnemu organu. Davčni zavezanec lahko začne
izračunavati odbitni delež v skladu s tem odstavkom v prvem davčnem obdobju, ki
sledi davčnemu obdobju, v katerem je svojo izbiro priglasil davčnemu organu, če
je davčni organ prejel priglasitev vsaj 15 dni pred začetkom novega davčnega
obdobja, sicer pa z začetkom naslednjega davčnega obdobja. Davčni zavezanec
mora izračunavati odbitni delež v skladu z načinom, ki ga je izbral v skladu s
tem odstavkom najmanj 12 mesecev. Če davčni zavezanec želi ponovno spremeniti
izbrani način določanja odbitnega deleža, mora tudi to spremembo priglasiti
davčnemu organu.
(7) Davčni organ lahko na podlagi priglasitve iz šestega odstavka tega člena
prepove davčnemu zavezancu uporabo izbranega načina določanja odbitnega deleža,
če davčni zavezanec z izbranim načinom ne omogoča izvajanja nadzora nad
obračunavanjem in plačevanjem DDV v skladu z zakonom.
42. člen
(popravek odbitka vstopnega DDV)
(1) Odbitek vstopnega DDV, ki ga je davčni zavezanec izvršil v skladu s tem zakonom,
se mora ustrezno popraviti:
1. če se naknadno ugotovi, da je bil odbitek vstopnega DDV obračunan v višjem
ali nižjem znesku, kakor je znesek, do katerega je bil davčni zavezanec
upravičen;
2. če se po davčnem obračunu izkaže, da so se spremenili dejavniki za izračun
odbitnega zneska vstopnega DDV, kot so odpovedi nakupov in znižanja cen.
(2) Če se znotraj obdobja pet let od koledarskega leta pričetka uporabe opreme
spremenijo pogoji, ki so bili v tem letu merodajni za odbitek vstopnega DDV, se
za obdobje po spremembi izvrši popravek vstopnega DDV. Pri nepremičninah se
namesto obdobja pet let upošteva obdobje 20 let.
(3) Za pričetek uporabe opreme oziroma nepremičnin po drugem odstavku tega
člena, se šteje davčno obdobje, v katerem je izvršen (oziroma ni izvršen)
odbitek vstopnega DDV.
(4) Za opremo po drugem odstavku tega člena se šteje oprema, ki se po
računovodskih predpisih uvršča med opredmetena osnovna sredstva davčnega
zavezanca.
(5) Popravek odbitka vstopnega DDV se ne izvrši, če znaša razlika do 1.500
tolarjev.
(Opomba: odločba US, št. U-I-412/02-13, Uradni list RS, št. 75/04 -
razveljavitev drugega odstavka 42. člena, kolikor je treba na njegovi podlagi
izvršiti popravek vstopnega davka na dodano vrednost, če so spremenjeni pogoji,
merodajni za odbitek vstopnega davka na dodano vrednost, rezultat sistemskih
sprememb predpisov).
43. člen
(odbitek vstopnega DDV pri začetku opravljanja obdavčljive dejavnosti)
(1) Z dnem veljavnosti identifikacije za namene DDV pridobi davčni zavezanec
pravico do sorazmernega odbitka vstopnega DDV za blago, ki ga ima na zalogi na
dan pred identifikacijo. Sorazmerni odbitek vstopnega DDV določi davčni organ
na podlagi knjigovodskih podatkov davčnega zavezanca in podatkov o primerljivih
zalogah blaga za opravljanje istovrstne dejavnosti pri drugih davčnih
zavezancih.
(2) Davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena sme odbiti vstopni DDV
sorazmerno opravljenemu prometu, nima pa na tej podlagi pravice do vračila
davka.
XIII. POSEBNI POSTOPKI OBDAVČEVANJA
1. Posebna ureditev
za male davčne zavezance
45. člen
(oprostitev obračunavanja DDV)
(1) Davčni zavezanec, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev ne preseže oziroma ni
verjetno, da bo presegel 5,000.000 tolarjev obdavčljivega prometa, ne sme
obračunavati DDV, na izdanih računih ne sme izkazovati DDV, nima pravice do
odbitka vstopnega DDV v skladu s 40. členom tega zakona in mu za potrebe tega
zakona ni treba voditi knjigovodstva v skladu s 56. členom tega zakona.
(2) Davčni zavezanec, predstavnik gospodinjstva, ki opravlja dejavnost
kmetijstva in gozdarstva, za katero se plačuje davek od dohodka po katastrskem
dohodku kmetijskih in gozdnih zemljišč, ne obračunava DDV, če skupni katarstski
dohodek vseh članov gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega
1,500.000 tolarjev. Tak davčni zavezanec ne sme obračunavati DDV, na izdanih
računih ne sme izkazovati DDV, nima pravice do odbitka vstopnega DDV v skladu s
40. členom tega zakona in mu za potrebe tega zakona ni treba voditi
knjigovodstva v skladu s 56. členom tega zakona. Z gospodinjstvom je mišljena
skupnost življenja, pridobivanja in trošenja sredstev.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, se lahko davčni
zavezanec odloči za obračunavanje DDV v skladu s tem zakonom. Davčni zavezanec
mora izbiro vnaprej priglasiti pristojnemu davčnemu uradu in jo uporabljati
najmanj 60 mesecev.
(4) Če povezane osebe opravljajo promet blaga iste vrste oziroma promet
storitev iste narave, se za namene tega člena skupni znesek vrednosti
opravljenega prometa povezanih oseb v obdobju 12 mesecev šteje kot znesek, ki
ga vsaka povezana oseba doseže sama. Za povezane osebe se štejejo osebe, ki so
kot take določene v predpisih o obdavčitvi dohodkov pravnih in fizičnih oseb.
(5) Določbe prvega odstavka tega člena se ne nanašajo na davčne zavezance, ki v
Sloveniji nimajo sedeža.
45.a člen
(nova prevozna sredstva)
Določbe 45. člena tega zakona se ne nanašajo na dobave novih prevoznih
sredstev, kot so opredeljena v šestem odstavku 11.a člena tega zakona, ki so
opravljene pod pogoji iz 31.a člena tega zakona.
46. člen
(pavšalno nadomestilo)
(1) Davčni zavezanec iz drugega odstavka 45. člena tega zakona ima ob dobavi
kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki so
rezultat dejavnosti, za katero se plačuje davek od dohodka po katastrskem
dohodku kmetijskih in gozdnih zemljišč, pravico do pavšalnega nadomestila
vstopnega DDV (v nadaljnjem besedilu: pavšalno nadomestilo), pod pogoji in na
način, določen s tem členom.
(2) Pravico do pavšalnega nadomestila imajo le tisti davčni zavezanci iz
drugega odstavka 45. člena tega zakona, ki opravijo promet blaga in storitev iz
prvega odstavka tega člena davčnim zavezancem, ki morajo obračunavati in
plačevati DDV v skladu s tem zakonom.
(3) Davčni zavezanci - kupci blaga oziroma naročniki storitev iz prvega
odstavka tega člena, so dolžni plačilu za ta promet prišteti znesek pavšalnega
nadomestila v višini 4% od odkupne vrednosti.
(4) Davčni zavezanci iz tretjega odstavka tega člena imajo pravico, da pavšalno
nadomestilo odbijejo kot vstopni DDV pod pogoji, določenimi s tem zakonom.
(5) Davčni zavezanci iz drugega odstavka 45. člena tega zakona imajo pravico do
pavšalnega nadomestila, če so predhodno pridobili dovoljenje davčnega organa.
Imetnik dovoljenja mora za obdobje veljavnosti dovoljenja sestaviti obračun
pavšalnega nadomestila in ga predložiti davčnemu organu do 31. januarja
tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
(6) Podrobnejše določbe o pogojih in načinu izvajanja tega člena izda minister,
pristojen za finance.
2. Posebna ureditev za potovalne agencije
47. člen
(storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj)
(1) Potovalna agencija in organizator potovanja (v nadaljnjem besedilu:
potovalna agencija), ki deluje v svojem imenu, pri zagotavljanju ponudbe pa
določene storitve, povezane z izvedbo potovanja, zaupa v izvedbo drugim davčnim
zavezancem, obračunava in plačuje DDV v skladu s tem členom. Določbe tega člena
se ne nanašajo na potovalno agencijo, ki deluje kot posrednik (v imenu in za
račun potnika) in pri obračunavanju DDV upošteva 2. točko devetega odstavka 21.
člena tega zakona.
(2) Vse storitve, ki jih opravi potovalna agencija v zvezi s potovanjem, se
štejejo za eno storitev potovalne agencije potniku. Šteje se, da je ta storitev
opravljena v kraju, kjer ima potovalna agencija sedež ali poslovno enoto, če je
storitev opravila iz poslovne enote.
(3) Potovalna agencija obračuna DDV od zneska, ki predstavlja razliko med
celotnim zneskom, ki ga plača potnik, v katerega ni vključen DDV, in dejanskimi
stroški potovalne agencije za storitve, ki jih opravijo drugi davčni zavezanci,
če je neposredni uporabnik teh storitev potnik.
(4) Če so transakcije, ki jih potovalna agencija zaupa v izvedbo drugim davčnim
zavezancem, opravljene izven Skupnosti, se storitev potovalne agencije šteje
kot oproščena storitev posredovanja v skladu s 14. točko 31. člena tega zakona.
Če so te transakcije opravljene tako znotraj Skupnosti kot izven nje, je
oproščen samo tisti del storitev potovalne agencije, ki se nanaša na
transakcije izven Skupnosti.
(5) Potovalna agencija nima v nobeni državi članici pravice do odbitka
vstopnega DDV, niti do vračila DDV, ki ji ga zaračunajo drugi davčni zavezanci
od storitev, ki so jih nudili neposredno potniku.
3. Posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in
starine
48. člen
(rabljeno blago, umetniški predmeti, zbirke in starine)
(1) Davčni zavezanec, ki v okviru opravljanja svoje dejavnosti kupuje ali
pridobiva ali uvaža rabljeno blago in/ali umetniške predmete, zbirke ali
starine z namenom nadaljnje prodaje (v nadaljnjem besedilu: preprodajalec), ne
glede na to, ali ta davčni zavezanec deluje za lasten račun ali za račun druge
osebe v skladu s pogodbo, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali
prodajo, obračunava DDV v skladu s tem ter 49. členom tega zakona.
(2) Rabljeno blago je premična stvar, ki je primerna za nadaljnjo uporabo
takšna, kot je, ali po popravilu, razen umetniških predmetov, zbirk ali starin
ter plemenitih kovin in dragega kamenja.
(3) Plemenite kovine so platina, zlato, paladij in srebro ter zlitine plemenite
kovine z drugo plemenito kovino. Drago kamenje so diamanti, rubini, safirji in
smaragdi, obdelani ali neobdelani, če niso vdelani oziroma nanizani.
(4) Umetniški predmeti so:
1. slike, risbe in pasteli, kolaži in podobne dekorativne plošče, ki se
uvrščajo v tarifno oznako 9701 kombinirane nomenklature carinske tarife (v
nadaljnjem besedilu: tarifna oznaka), če so jih avtorji izdelali v celoti
ročno, razen: načrti in risbe za arhitekturo, strojegradnjo, industrijo,
topografijo ali podobne namene; ročno slikani ali okrašeni izdelki; gledališke
kulise in podobno iz pobarvanega ali poslikanega platna;
2. izvirna grafična dela, odtisi in litografije iz tarifne oznake 9702 00 00,
če jih avtor izdela ročno v omejenem številu v črnobeli barvi ali v barvi ene
ali več plošč, ne glede na postopek in material, ki je bil uporabljen, razen če
je bil uporabljen mehanični ali fotomehanični postopek;
3. izvirne plastike in kipi iz kakršnegakoli materiala iz tarifne oznake 9703
00 00, če jih izdela avtor ter skulpturni odlitki, katerih izdelava je omejena
na osem kopij, če jo nadzoruje avtor ali njegov naslednik;
4. tapiserije iz tarifne oznake 5805 00 00 in ročno izdelani tekstilni stenski
predmeti iz tarifne oznake 6304 00 00 na podlagi izvirnega umetniškega dela pod
pogojem, da ni več kot osem kopij vsakega;
5. unikatni keramični predmeti, izdelani izključno s strani avtorja in z
njegovim podpisom;
6. poslikave na baker, izdelane izključno ročno, omejene na osem oštevilčenih
kopij, na katerih je podpis avtorja ali studia, razen izdelkov draguljarjev
(dragotine, nakit), zlatarjev in srebrarjev;
7. umetniške fotografije, ki jih posname oziroma natisne avtor, ali so posnete
pod njegovim nadzorstvom, če so podpisane in oštevilčene ter omejene na 30
kopij, v vseh velikostih.
(5) Zbirke so:
1. poštne znamke in kolki, priložnostni pisemski ovitki prvega dne, natisnjene
frankirane pisemske pošiljke in podobno iz tarifne oznake 9704 00 00, rabljene,
ali če niso rabljene, take, ki niso v obtoku oziroma niso namenjene za uporabo;
2. zbirke in zbirateljski predmeti iz tarifne oznake 9705 00 00, ki imajo
zoološki, botanični, mineraloški, anatomski, zgodovinski, arheološki,
paleontološki, etnografski ali numizmatični pomen.
(6) Starine so predmeti iz tarifne oznake 9706 00 00, ki so stari več kot 100
let, razen umetniških predmetov ali zbirk.
(7) Preprodajalec obračunava DDV od ustvarjene razlike v ceni v skladu s tem
ter z 49. členom tega zakona le, če je blago iz prvega odstavka tega člena na
davčnem območju Slovenije pridobil od:
1. osebe, ki ni davčni zavezanec, ali
2. drugega davčnega zavezanca, ki v skladu s tem zakonom za to blago ni imel
pravice do odbitka vstopnega DDV, ali
3. davčnega zavezanca iz prvega in drugega odstavka 45. člena tega zakona, če
gre za poslovna sredstva, ali
4. drugega preprodajalca, ki je od opravljenega prometa blaga obračunal DDV od
razlike v ceni.
49. člen
(davčna osnova za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine)
(1) Davčna osnova za promet blaga iz prvega odstavka 48. člena tega zakona je
razlika v ceni, ki jo doseže preprodajalec, zmanjšana za znesek DDV, ki se
nanaša na razliko v ceni. Razlika v ceni je enaka razliki med prodajno ceno, ki
jo zaračuna preprodajalec za navedeno blago, in nabavno ceno.
(2) Prodajna cena pomeni vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je ali ga bo davčni
zavezanec - preprodajalec prejel od kupca ali tretje osebe, vključno s
subvencijami, neposredno povezanimi s tem prometom, davki in vsemi drugimi
dajatvami, posrednimi stroški nabave, kot so provizije, stroški embaliranja,
prevoza in zavarovanja, ki jih preprodajalec zaračuna kupcu, vključno z DDV,
razen zneskov iz devetega odstavka 21. člena tega zakona.
(3) Nabavna cena pomeni vse, kar predstavlja plačilo, opredeljeno v drugem
odstavku tega člena, ki ga je ali ga bo prejela oseba iz sedmega odstavka 48.
člena tega zakona od davčnega zavezanca - preprodajalca.
(4) Če je nabavna cena večja od prodajne cene zadevnega blaga, se šteje, da je
davčna osnova enaka 0.
50. člen
(drugi primeri prometa umetniških predmetov, zbirk in starin)
(1) Ne glede na sedmi odstavek 48. člena tega zakona, lahko davčni zavezanec -
preprodajalec obračunava DDV od dosežene razlike v ceni, tudi od prometa:
1. umetniških predmetov, zbirk ali starin, ki jih uvozi sam;
2. umetniških predmetov, ki jih pridobi neposredno od avtorjev ali njihovih
zakonitih naslednikov;
3. umetniških predmetov, ki jih pridobi od drugega davčnega zavezanca, ki ni
preprodajalec, če je bil promet, ki ga je opravil ta, drugi davčni zavezanec,
obdavčen po nižji stopnji v skladu z drugo alineo 10. točke 25. člena tega
zakona.
(2) Oseba iz prvega odstavka tega člena lahko kadarkoli pristojnemu davčnemu
organu predloži prijavo, da bo obračunavala DDV po tem členu. DDV po tem členu
začne obračunavati prvega dne prvega naslednjega meseca po vložitvi prijave. Obdobje
obračunavanja DDV po tem členu ne sme biti krajše od dveh koledarskih let.
(3) Davčni zavezanec obračunava DDV od prometa blaga po tem členu od davčne
osnove, ki jo določi v skladu z 49. členom tega zakona. Od prometa umetniških
predmetov, zbirk oziroma starin, ki jih je davčni zavezanec uvozil sam, je
nabavna cena, ki se mora upoštevati pri izračunu razlike v ceni, enaka davčni
osnovi pri uvozu, določeni v skladu z 22. členom tega zakona, povečani za
obračunani (ali plačani) DDV pri uvozu.
(4) Če preprodajalec obračunava DDV po splošni ureditvi in po posebnem
postopku, mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti ločeno izkazovanje prometa za
vsako ureditev posebej.
50.a člen
(oprostitev plačila DDV)
Če so izpolnjeni pogoji iz 31. člena tega zakona, je promet rabljenega blaga,
umetniških predmetov, zbirk in starin, od katerega se obračunava DDV od
dosežene razlike v ceni, oproščen plačila DDV.
50.b člen
(odbitek vstopnega DDV)
(1) Preprodajalec, ki obračunava DDV od dosežene razlike v ceni v skladu z 49.
in s 50. členom tega zakona, nima pravice do odbitka vstopnega DDV od tega
blaga.
(2) Preprodajalec, ki obračunava DDV po splošni ureditvi, sme odbiti vstopni
DDV v davčnem obdobju, v katerem nastane obveznost za obračun davka od prometa,
za katerega se je preprodajalec odločil, da bo uporabil splošni postopek
obdavčevanja z DDV.
50.c člen
(izkazovanje DDV na računih)
Preprodajalec, ki obračunava DDV od dosežene razlike v ceni, na računih, ki jih
izdaja, ne sme izkazovati DDV.
51. člen
(promet blaga na javni dražbi)
(1) Davčni zavezanec, ki v okviru opravljanja dejavnosti, bodisi deluje v
svojem imenu ali v imenu druge osebe v skladu s pogodbo, na podlagi katere se
plača provizija na nakup ali prodajo in, ki ponuja rabljeno blago, umetniške
predmete, zbirke in starine, za prodajo na javni dražbi (v nadaljnjem besedilu:
dražitelj), z namenom, da jih izroči najboljšemu ponudniku, lahko DDV
obračunava v skladu s tem in v skladu z 52. členom tega zakona.
(2) Če dražitelj hkrati obračunava DDV po splošni ureditvi in po posebni
ureditvi, mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti ločeno izkazovanje prometa ter
obračuna DDV za vsako ureditev posebej.
(3) Dražitelj obračunava DDV v skladu s prvim odstavkom tega člena, če deluje v
imenu principala, ki je:
1. oseba, ki ni davčni zavezanec;
2. drug davčni zavezanec, ki v skladu s tem zakonom za to blago nima pravice do
odbitka vstopnega DDV;
3. davčni zavezanec iz prvega in drugega odstavka 45. člena tega zakona, če gre
za njegova poslovna sredstva;
4. preprodajalec iz 48. člena tega zakona.
(4) Za rabljeno blago se šteje blago iz drugega odstavka 48. člena tega zakona.
(5) Za umetniške predmete se šteje blago iz četrtega odstavka 48. člena tega
zakona.
(6) Za zbirke se šteje blago iz petega odstavka 48. člena tega zakona.
(7) Za starine se šteje blago iz šestega odstavka 48. člena tega zakona.
52. člen
(davčna osnova pri prometu blaga na javni dražbi)
(1) Davčna osnova za promet blaga iz 51. člena tega zakona je ustvarjena
razlika med ceno, doseženo na javni dražbi in zneskom, ki ga je plačal
dražitelj principalu za opravljen promet blaga in zneskom DDV, ki ga je dolžan
plačati dražitelj za svojo provizijo.
(2) Znesek, ki ga je dražitelj dolžan plačati principalu, je enak razliki med
doseženo ceno blaga na javni dražbi in zneskom provizije, ki jo je ali bo
pridobil dražitelj od svojega principala po pogodbi, kjer se provizija plača od
prodaje.
(3) Cena, dosežena na dražbi, pomeni celotni znesek, vključno z davki in vsemi
drugimi dajatvami, posrednimi stroški nabave, kot so provizije, stroški
embaliranja, prevoza in zavarovanja, ki jih plača kupec dražitelju za to blago.
(4) Dražitelj mora za vsak promet blaga na javni dražbi izdati kupcu in
principalu račun.
(5) Na računu, ki ga izda kupcu, mora navesti ceno blaga, doseženo na dražbi,
davke in druge dajatve, posredne stroške nabave kot so: provizija, stroški
embaliranja, prevoza in zavarovanja, ki jih zaračuna dražitelj kupcu blaga. Na
računu ne sme biti ločeno izkazan DDV.
(6) Na dokumentu, ki ga dražitelj izda principalu, mora ločeno navesti: znesek,
to je ceno, doseženo na dražbi, zmanjšano za znesek provizije, ki jo je ali jo
bo prejel od principala.
(7) Če je dražitelj izdal račun principalu, ki je davčni zavezanec, se šteje,
kot da ga je izdal principal.
(8) Šteje se, da principal opravi promet takrat, ko dražitelj proda blago na
javni dražbi.
52.a člen
(pridobivanje in dobava rabljenega blaga, umetniških
predmetov, zbirk in starin znotraj Skupnosti)
(1) Ne glede na 1. točko 3.a in četrtega odstavka 11.a člena tega zakona, se
DDV ne obračunava in ne plačuje od pridobitve rabljenega blaga, umetniških
predmetov, zbirk ali starin znotraj Skupnosti, če prodajalec deluje kot
preprodajalec, pridobljeno blago pa je bilo obdavčeno v državi članici odhoda
po posebni ureditvi obdavčevanja od dosežene razlike v ceni, ali če prodajalec
deluje kot organizator prodaje na javni dražbi in je bilo pridobljeno blago v
državi članici odhoda obdavčeno po posebni ureditvi obdavčevanja blaga na javni
dražbi.
(2) Določbe 15.a ter 1., 3. in 4. točke 31.a člena tega zakona se ne
uporabljajo za dobave blaga, ki se obdavčujejo v skladu s posebno ureditvijo za
rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine.
(3) Posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine
se ne nanaša na dobave novih prevoznih sredstev, kot so opredeljena v šestem
odstavku 11.a člena tega zakona, ki so opravljene pod pogoji iz 31.a člena tega
zakona.
4. Posebna ureditev
za investicijsko zlato
52.b člen
(definicije)
(1) Po tej ureditvi izraz »investicijsko zlato« pomeni:
a) zlato v obliki palic ali ploščic z maso, ki jo sprejemajo trgi plemenitih
kovin, čistine, ki je enaka ali večja od 995 tisočink, predstavljeno z
vrednostnimi papirji ali ne, razen majhnih palic ali ploščic z maso manj kot 1
g;
b) zlate kovance:
- s čistino enako ali večjo od 900 tisočink,
- skovane po letu 1800,
- ki so ali so bili zakonito plačilno sredstvo v državi porekla, in
- ki se običajno prodajo po ceni, ki ne presega za več kot 80% vrednosti zlata
na odprtem trgu, vsebovanega v kovancih.
(2) Po tej ureditvi se šteje, da se taki kovanci ne prodajajo v zbirateljske
namene.
52.c člen
(oprostitev transakcij z investicijskim zlatom)
Plačila DDV so oproščene:
- dobave, pridobitve znotraj Skupnosti in uvoz investicijskega zlata, vključno
z investicijskim zlatom, ki ga predstavljajo potrdila za alocirano ali
nealocirano zlato, ali s katerimi se trguje na računih za zlato, predvsem
posojila v zlatu in zamenjalni (swap) posli, ki vključujejo lastninsko pravico
ali terjatve v zvezi z investicijskim zlatom, kot tudi transakcije z
investicijskim zlatom, ki vključujejo terminske posle in terminske pogodbe, ki
pripeljejo do prenosa lastninske pravice ali terjatve v zvezi z investicijskim
zlatom;
- storitve posrednikov, ki delujejo v imenu in za račun drugega, kadar
posredujejo pri dobavah investicijskega zlata za svojega principala.
52.d člen
(pravica do izbire za obdavčitev)
(1) Ne glede na določbe 52.c člena tega zakona imajo davčni zavezanci, ki
proizvajajo investicijsko zlato ali predelujejo kakršnokoli zlato v
investicijsko zlato, pravico, da se odločijo za obdavčitev investicijskega
zlata, če ga dobavijo drugemu davčnemu zavezancu.
(2) Pravico, da se odločijo za obdavčitev investicijskega zlata iz točke a)
52.b člena tega zakona imajo tudi davčni zavezanci, ki v okviru svoje
dejavnosti običajno dobavljajo zlato drugemu davčnemu zavezancu za industrijske
namene.
(3) Če se dobavitelj iz prvega ali drugega odstavka tega člena odloči za
obdavčitev, ima pravico do izbire za obdavčitev tudi posrednik za storitve iz
druge alinee 52.c člena tega zakona.
(4) Podrobnejša pravila za izvajanje tega člena predpiše minister, pristojen za
finance.
52.e člen
(pravica do odbitka)
(1) Davčni zavezanec sme odbiti DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal:
1. za investicijsko zlato, ki mu ga je dobavila oseba, ki je izbrala obdavčitev
v skladu z 52.d členom tega zakona;
2. za nabavo ali pridobitev znotraj Skupnosti ali za uvoz zlata, razen
investicijskega zlata, ki ga kasneje sam ali druga oseba za njegov račun
predela v investicijsko zlato;
3. za storitve, ki so mu bile opravljene, kamor spadajo sprememba oblike, mase
ali čistosti zlata, vključno z investicijskim zlatom, če je kasnejša dobava
tega zlata oproščena po tej ureditvi.
(2) Davčni zavezanec, ki proizvaja investicijsko zlato ali predeluje zlato v
investicijsko zlato, sme odbiti DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal za nabavo
ali pridobitev znotraj Skupnosti ali ob uvozu blaga ali za storitve v zvezi s
proizvodnjo ali predelavo tega zlata, kot da bi bila kasnejša dobava zlata, ki
je oproščeno po tej ureditvi, obdavčena.
52.f člen
(posebne obveznosti za davčne zavezance, ki trgujejo
z investicijskim zlatom)
(1) Davčni zavezanci morajo voditi evidence o transakcijah z investicijskim
zlatom in hraniti dokumentacijo najmanj deset let po poteku leta, na katero se
te listine nanašajo.
(2) Minister, pristojen za finance, predpiše evidence iz prvega odstavka tega
člena.
5. Posebna ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža znotraj
Skupnosti,
in opravljajo elektronske storitve osebam, ki niso davčni zavezanci
Po tej ureditvi imajo naslednji izrazi naslednji pomen:
- »davčni zavezanec, ki nima sedeža« je davčni zavezanec, ki nima niti sedeža
niti stalne poslovne enote znotraj Skupnosti in ki ni kakorkoli drugače zavezan
k identifikaciji za namene DDV znotraj Skupnosti;
- »elektronske storitve« in »elektronsko opravljene storitve« so storitve iz
11. točke tretjega odstavka 17. člena tega zakona;
- »država članica za identifikacijo« je država članica, ki jo davčni zavezanec,
ki nima sedeža, izbere kot državo, v kateri bo prijavil, kdaj se njegova
dejavnost, ki jo znotraj Skupnosti opravlja kot davčni zavezanec po določbah te
ureditve, začne;
- »država članica potrošnje« je država članica, v kateri se šteje, da so bile
elektronske storitve v skladu z 11. točko tretjega odstavka 17. člena tega
zakona opravljene;
- »poseben obračun DDV« je poročilo, ki vsebuje informacije, potrebne za
ugotovitev zneska davka, ki pripada posamezni državi članici iz prejšnje
alinee.
52.h člen
(uporaba posebne ureditve)
(1) Posebna ureditev za elektronsko opravljene storitve se uporablja za vse
elektronsko opravljene storitve, ki jih davčni zavezanec, ki nima sedeža iz
52.i člena tega zakona opravi osebam, ki niso davčni zavezanci, imajo pa sedež
oziroma stalno prebivališče ali običajno prebivajo v katerikoli državi članici.
(2) Davčni zavezanec, ki nima sedeža iz 52.i člena tega zakona, uporablja to
ureditev za vse elektronske storitve, ki jih opravlja znotraj Skupnosti.
52.i člen
(prijava davčnemu organu)
(1) Davčni zavezanec, ki nima sedeža, ki kot državo članico za identifikacijo izbere
Slovenijo, mora davčnemu organu prijaviti, kdaj se njegova dejavnost, ki jo
opravlja kot davčni zavezanec, prične, preneha ali spremeni v tolikšni meri, da
se ta ureditev ne more več uporabljati. Prijavo mora posredovati v elektronski
obliki preko elektronskih sredstev na način, ki ga predpiše minister, pristojen
za finance.
(2) V prijavi iz prvega odstavka tega člena, ki jo predloži davčnemu organu ob
pričetku opravljanja elektronskih storitev, mora davčni zavezanec, ki nima
sedeža, navesti naslednje podatke za identifikacijo: ime, poštni naslov,
elektronski naslov, vključno z naslovi internetnih strani, nacionalno davčno
številko, če jo ima, in izjavo, da ni identificiran za namene DDV znotraj
Skupnosti. Davčni zavezanec, ki nima sedeža, je dolžan davčnemu organu
sporočiti tudi vse spremembe posredovanih podatkov za identifikacijo.
(3) Davčnemu zavezancu, ki nima sedeža, davčni organ dodeli individualno
številko, ki služi za identifikacijo. O dodeljeni individualni številki davčni
organ davčnega zavezanca, ki nima sedeža, obvesti v elektronski obliki preko
elektronskih sredstev.
52.j člen
(izključitev iz posebne evidence)
(1) Davčni organ vodi posebno evidenco davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža, ki
jim je bila dodeljena individualna številka v skladu s tretjim odstavkom 52.i
člena tega zakona.
(2) Davčni organ davčnega zavezanca, ki nima sedeža, izključi iz posebne
evidence, če:
- ga ta obvesti, da ne opravlja več elektronskih storitev, ali
- davčni organ kakorkoli drugače domneva, da ne opravlja več obdavčljivih
dejavnosti, ali
- ne izpolnjuje več zahtev, ki morajo biti izpolnjene za uporabo posebne
ureditve, ali
- krši pravila posebne ureditve.
52.k člen
(predložitev posebnega obračuna DDV)
(1) Davčni zavezanec, ki nima sedeža, mora davčnemu organu predložiti posebni
obračun DDV za elektronske storitve za vsako koledarsko trimesečje, ne glede na
to, ali je v tem obdobju opravljal elektronske storitve ali ne. Obračun je
dolžan predložiti v 20 dneh po koncu obračunskega obdobja, na katerega se
obračun nanaša. Posebni obračun DDV je dolžan predložiti v elektronski obliki
preko elektronskih sredstev na način, ki ga določi minister, pristojen za
finance.
(2) V posebnem obračunu DDV iz prvega odstavka tega člena mora davčni
zavezanec, ki nima sedeža, navesti individualno številko ter za vsako državo
članico potrošnje, v kateri je nastala obveznost za plačilo davka, skupno
vrednost elektronsko opravljenih storitev v obračunskem obdobju, zmanjšano za
DDV, in skupni znesek pripadajočega DDV. V posebnem obračunu DDV je davčni
zavezanec, ki nima sedeža, dolžan navesti tudi uporabljene davčne stopnje in
celoten znesek dolgovanega DDV.
(3) V posebnem obračunu DDV mora davčni zavezanec, ki nima sedeža, izkazovati
zneske v evrih.
(4) Obliko posebnega obračuna DDV določi minister, pristojen za finance.
Davčni zavezanec, ki nima sedeža, mora plačati DDV ob predložitvi posebnega
obračuna DDV. DDV mora plačati na bančni račun, ki je denominiran v evrih, in
ki ga določi davčni organ.
52.m člen
(vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža)
(1) Davčni zavezanec, ki nima sedeža, ki opravlja elektronske storitve po
določbah posebne ureditve, nima pravice do odbitka vstopnega DDV, lahko pa
uveljavlja pravico do vračila plačanega DDV.
(2) Zahtevek za vračilo davčni zavezanec, ki nima sedeža, pošlje v elektronski
obliki preko elektronskih sredstev.
(3) Minister, pristojen za finance, predpiše natančnejše pogoje za
uveljavljanje vračila DDV v skladu s tem členom in predpisano vsebino zahtevka
za vračilo.
Davčni zavezanec, ki nima sedeža, mora voditi evidence o transakcijah v okviru
te ureditve tako, da z njimi zagotovi vse podatke, na podlagi katerih lahko
davčni organ države članice potrošnje izvaja davčni nadzor glede pravilnosti
davčnega obračuna v skladu z zakonom. Na zahtevo morajo biti evidence v
elektronski obliki na voljo tako davčnemu organu v Sloveniji, kot davčnemu
organu v državi članici potrošnje. Davčni zavezanec mora evidence hraniti deset
let po koncu leta, ko je bila transakcija opravljena.
53. člen
(vračilo vstopnega DDV)
(1) Če je znesek davčne obveznosti v davčnem obdobju manjši od zneska vstopnega
DDV, ki ga sme davčni zavezanec odbiti v istem davčnem obdobju, se mu razlika
všteva v plačila v naslednjih davčnih obdobjih.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se davčnemu zavezancu na njegovo
zahtevo razlika vrne v 60 dneh po predložitvi obračuna DDV, in sicer:
1. davčnemu zavezancu, ki predlaga mesečne obračune DDV, če znesek za vračilo v
tem davčnem obdobju presega 200.000 tolarjev;
2. davčnemu zavezancu, ki predlaga trimesečne obračune DDV, če znesek za
vračilo v tem davčnem obdobju presega 100.000 tolarjev;
3. davčnemu zavezancu, ki predlaga šestmesečne obračune DDV, če znesek za
vračilo v tem davčnem obdobju presega 30.000 tolarjev.
(3) Davčnemu zavezancu, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega
člena, se na njegovo zahtevo razlika vrne v 60 dneh po predložitvi obračuna
DDV, ki se nanaša na zadnje davčno obdobje v koledarskem letu.
(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se ne nanašajo na davčnega zavezanca, ki
zaradi pretežnega izvoza blaga oziroma dobav blaga znotraj Skupnosti v
zaporednih obračunih DDV izkazuje presežek vstopnega DDV. Davčni zavezanec -
izvoznik lahko zahteva vračilo razlike takrat, ko predloži obračun DDV. Razlika
se davčnemu zavezancu vrne najkasneje v 30 dneh po predložitvi obračuna.
(5) Davčnemu zavezancu, ki ne prejme razlike davka v roku iz drugega do
četrtega odstavka tega člena, pripadajo obresti po obrestni meri, določeni z
zakonom, ki ureja obrestno mero zamudnih obresti od prvega dne po poteku 60
oziroma 30 dni od predložitve obračuna DDV.
(6) Če je davčnemu zavezancu potekel rok za plačilo drugih davkov, se mu vrne
razlika, zmanjšana za znesek davčnega dolga.
(7) Podrobnejše pogoje in način vračila vstopnega DDV po tem členu predpiše
minister, pristojen za finance.
54. člen
(vračilo DDV davčnim zavezancem,
ki nimajo sedeža v Sloveniji)
(1) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima ob pogojih, določenih s
tem zakonom, pravico do vračila DDV, zaračunanega za storitve ali za
premičnine, ki so mu jih dobavili drugi davčni zavezanci na ozemlju Slovenije,
ali zaračunanega ob uvozu blaga v Slovenijo.
(2) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pravico do vračila DDV,
če:
a) v predpisanem obdobju ni opravil prometa blaga oziroma storitev, za katerega
se šteje, da je bil opravljen v Sloveniji, razen:
- prevoznih in s prevozom povezanih storitev, za katere velja oprostitev
v skladu s 5. točko 28. člena, 31. členom ali prvim odstavkom 32. člena tega
zakona;
- storitev, od katerih mora v skladu z 2. točko 12. člena tega zakona, DDV
plačati izključno oseba, kateri so bile storitve opravljene;
b) če se blago oziroma storitve iz prvega odstavka tega člena
uporabljajo za namene:
- transakcij iz 1. točke tretjega odstavka 40. člena tega zakona;
- transakcij, ki so oproščene plačila DDV v skladu s 5. točko 28. člena, 31.
členom, ali prvim odstavkom 32. člena tega zakona;
- opravljanja storitev, od katerih mora v skladu z 2. točko 12. člena tega
zakona DDV plačati izključno oseba, kateri so bile storitve opravljene;
c) če so izpolnjeni drugi pogoji, določeni v 40. členu tega zakona, ki
se nanašajo na pravico do odbitka vstopnega DDV.
(3) Ta člen se ne uporablja za dobave blaga in storitev, ki so oproščene po 2.
točki 31. člena tega zakona.
(4) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, je upravičen do vračila DDV,
če:
1. pri pristojnem davčnem organu vloži zahtevek za vračilo DDV na predpisanem
obrazcu;
2. zahtevku predloži izvirnike računov oziroma uvoznih dokumentov;
3. predloži potrdilo pristojnega organa države, kjer ima sedež, da je dolžan
obračunavati DDV v tej državi;
4. v obdobju, za katero prosi za vračilo DDV, ni opravil prometa blaga oziroma
storitev, ki bi se štel za promet, opravljen v Sloveniji, razen prometa
storitev iz podtočke a) drugega odstavka tega člena;
5. se zaveže, da bo povrnil katerikoli neupravičeno pridobljen (vrnjen) znesek
DDV.
(5) Vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem izven Skupnosti se prizna samo, če
je zagotovljena vzajemnost.
(6) Minister, pristojen za finance, predpiše natančnejše pogoje za
uveljavljanje vračila DDV, zlasti pa rok za predložitev zahtevka za vračilo,
obdobje, na katerega se lahko nanaša zahtevek, davčni organ, ki je pristojen za
obravnavanje in odločanje o zahtevku, minimalni znesek, na katerega se lahko
glasi zahtevek, ter rok, v katerem mora davčni organ odločiti o zahtevku in
vrniti DDV, če so izpolnjeni predpisani pogoji za vračilo.
55. člen
(vračilo DDV v potniškem prometu)
(1) Kupec-fizična oseba, ki na ozemlju Skupnosti nima niti stalnega niti
začasnega prebivališča, ima pravico do vračila DDV od blaga, ki ga nabavi v Sloveniji,
in ki ga iznese iz Skupnosti pred potekom tretjega meseca, ki sledi mesecu
nakupa.
(2) Pravica do vračila DDV po tem členu se ne nanaša na mineralna olja, alkohol
in alkoholne pijače ter na tobačne izdelke.
(3) Podrobnejše predpise o pogojih in načinu vračila, minimalno vrednost
nakupov, za katere ima oseba iz prvega odstavka tega člena pravico do vračila
DDV, vsebino zahtevka za vračilo ter obveznosti prodajalca pri vračilu DDV ter
obračunu njegove davčne obveznosti predpiše minister, pristojen za finance.
XV. KNJIGOVODSTVO DAVČNEGA ZAVEZANCA IN HRAMBA DOKUMENTACIJE
56. člen
(knjigovodstvo davčnega zavezanca)
(1) Davčni zavezanec je dolžan v svojem knjigovodstvu zagotoviti vse podatke,
potrebne za pravilno in pravočasno obračunavanje in plačevanje DDV, še posebej
pa:
1. o skupni vrednosti opravljenega prometa blaga oziroma storitev; vrednosti
prometa blaga oziroma storitev po različnih stopnjah DDV; vrednosti
opravljenega prometa blaga oziroma storitev, za katerega je predpisana
oprostitev DDV;
2. o obračunanem DDV po izdanih računih za opravljen promet blaga oziroma
storitev;
3. o skupni vrednosti prejetega blaga oziroma storitev; vrednosti prejetega
blaga oziroma storitev z zaračunanim DDV po predpisanih stopnjah; vrednosti
prejetega blaga oziroma storitev brez DDV;
4. o obračunanem DDV na računih za prejeto blago in storitve (vstopni DDV);
5. o obveznosti za plačilo in o plačilu DDV;
6. o terjatvah za vračilo vstopnega DDV ter o njegovem plačilu oziroma prenosu
v naslednje davčno obdobje.
(2) Podatke iz 1. do 5. točke prvega odstavka tega člena je davčni zavezanec
dolžan zagotoviti za obdobje, ki je predpisano za plačilo DDV.
(3) Davčni zavezanec, ki vodi zaloge blaga po prodajnih cenah z vračunanim
davkom, je dolžan poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, zagotoviti tudi
podatke o vračunanem DDV.
(4) Zaradi zagotovitve podatkov o izdanih in prejetih računih, je davčni
zavezanec dolžan voditi knjigo izdanih računov in knjigo prejetih računov.
(5) Davčni zavezanec, ki uvaža blago, je dolžan voditi posebno evidenco o
vstopnem DDV, plačanem pri uvozu blaga.
(6) Vsebino knjige prejetih in knjige izdanih računov iz četrtega odstavka tega
člena predpiše minister, pristojen za finance.
56.a člen
(zagotavljanje podatkov o dobavah in pridobivanju
blaga znotraj Skupnosti)
(1) Vsak davčni zavezanec, ki opravlja dobave blaga v Skupnost oziroma
pridobiva blago znotraj Skupnosti, mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti
dovolj podrobne podatke za nadzor pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja
DDV.
(2) Vsak davčni zavezanec mora voditi posebno evidenco o blagu, ki ga je
odposlal ali odpeljal, sam ali druga oseba za njegov račun, iz ozemlja
Slovenije v drugo državo članico za namene transakcij iz četrte, pete in šeste
alinee 7.a člena tega zakona.
(3) Vsak davčni zavezanec mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj
podrobne podatke o blagu, ki ga pridobi iz druge države članice od davčnega
zavezanca, identificiranega za DDV v tej drugi državi članici, ali druge osebe
za njegov račun, v zvezi s katerim je bila opravljena storitev v skladu s 3.c)
ali 3.d) točko drugega odstavka 17. člena tega zakona.
57. člen
(hramba dokumentacije)
(1) Davčni zavezanec je dolžan hraniti vso prejeto in izdano dokumentacijo, še
posebej pa: prejete in izdane račune, dokumente o popravkih računov, dokumente
o opravljenem izvozu in uvozu, finančno dokumentacijo, dokumente, na podlagi
katerih je uveljavljal oprostitev DDV, obračune DDV in vse druge knjigovodske
listine, ki se kakorkoli nanašajo na promet blaga in storitev oziroma na uvoz
blaga in so pomembne za obračunavanje in plačevanje DDV, najmanj deset let po
poteku leta, na katero se te listine nanašajo.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, je davčni zavezanec dolžan
dokumentacijo, ki se nanaša na obdavčevanje nepremičnin po tem zakonu, hraniti
najmanj 20 let po poteku leta, na katero se nanaša.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, so davčni zavezanci iz
prvega in drugega odstavka 45. člena tega zakona v obdobju iz prvega oziroma
drugega odstavka tega člena dolžni hraniti vse dokumente, ki so jim bili izdani
v povezavi s prometom blaga oziroma storitev, ki jim je bil opravljen ter
uvozom blaga.
(4) Davčni zavezanec lahko dokumentacijo iz tega člena hrani tudi v elektronski
obliki, če je v obdobju iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena davčnemu
organu zagotovljen dostop do tako shranjenih podatkov brez povzročanja
neupravičenih dodatnih stroškov in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- podatki, vsebovani v elektronskem dokumentu ali zapisu, so dosegljivi in
primerni za kasnejšo uporabo, in
- podatki so shranjeni v obliki, v kateri so bili oblikovani, poslani ali
prejeti, in
- iz shranjenega elektronskega sporočila je mogoče ugotoviti, od kod izvira,
komu je bilo poslano ter čas in kraj njegovega pošiljanja ali prejema, in
- uporabljena tehnologija in postopki v zadostni meri onemogočajo spremembo ali
izbris podatkov, oziroma obstaja zanesljivo jamstvo glede nespremenljivosti
podatkov oziroma sporočil.
XVI. IDENTIFIKACIJA ZA NAMENE DDV
58. člen
(obveznost prijavljanja in identifikacija za namene DDV)
(1) Davčni zavezanec mora davčnemu organu prijaviti začetek opravljanja
dejavnosti. Davčni zavezanec mora davčnemu organu prijaviti tudi vsakršno
spremembo v zvezi z opravljanjem dejavnosti in prenehanje opravljanja
dejavnosti. Davčni organ lahko davčnemu zavezancu dovoli ali pa od njega
zahteva, da predloži prijavo v elektronski obliki preko elektronskih sredstev.
Pogoje za predložitev prijave v elektronski obliki predpiše minister, pristojen
za finance.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora davčni zavezanec ali pravna
oseba, ki ni davčni zavezanec, in pridobiva blago znotraj Skupnosti, ki ni
predmet obdavčitve v skladu z drugim odstavkom 11.a člena tega zakona, davčnemu
organu prijaviti, da pridobiva blago znotraj Skupnosti, če pogoji za
neobdavčitev, določeni v drugem odstavku 11.a člena tega zakona, niso več
izpolnjeni.
(3) Vsebino in obliko prijave po tem členu predpiše minister, pristojen za
finance.
59. člen
(identifikacijska številka za DDV)
(1) Davčni organ identificira s posamično identifikacijsko številko za DDV:
- vse davčne zavezance, ki na ozemlju Slovenije dobavljajo blago ali opravljajo
storitve, od katerih se DDV lahko odbija, razen davčnih zavezancev iz 13.a
člena tega zakona in davčnih zavezancev, ki dobavljajo blago ali opravljajo
storitve, za katere je plačnik DDV izključno naročnik ali prejemnik blaga ali
storitev;
- vse davčne zavezance ali pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, in
pridobivajo blago, ki je predmet obdavčitve znotraj Skupnosti in vse davčne
zavezance ali pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, in se odločijo, da so
njihove pridobitve znotraj Skupnosti predmet obdavčitve v skladu s četrtim
odstavkom 11.a člena tega zakona;
- vse davčne zavezance, ki na ozemlju Slovenije pridobivajo blago znotraj
Skupnosti zaradi njihovih transakcij, ki so povezane z opravljanjem dejavnosti
iz drugega odstavka 13. člena tega zakona, ki jih opravijo izven ozemlja
Slovenije.
(2) Identifikacijska številka za DDV je davčna številka s prefiksom SI.
XVII. NADZOR NAD OBRAČUNAVANJEM IN PLAČEVANJEM DDV
60. člen
(nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV)
(1) Obračunavanje in plačevanje DDV nadzoruje davčni organ v skladu z zakonom,
ki ureja davčni postopek in z zakonom, ki ureja davčno službo. Obračunavanje in
plačevanje DDV od prevoznih storitev v mednarodnem prometu lahko v skladu s
predpisom iz drugega odstavka 66. člena tega zakona nadzoruje tudi carinski
organ.
(2) Davčni organ in davčni zavezanec praviloma izmenjujeta podatke v
elektronski obliki.
(3) Če davčni zavezanec ne predloži obračuna DDV ali ga predloži v nepopolni
obliki ali če davčni organ ugotovi, da davčna obveznost ni pravilno obračunana,
kot tudi glede zamudnih obresti, pravnih sredstev in vseh vprašanj postopka in
pristojnosti davčnega organa, ki niso določena s tem zakonom, se uporablja
zakon, ki ureja davčni postopek in zakon, ki ureja davčno službo.
(4) Pri uvozu blaga nadzoruje obračunavanje in plačevanje DDV carinski organ v
skladu s carinskimi predpisi, kot da bi bil DDV uvozna dajatev.
(1) Z globo od 300.000 do 10,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna
oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
1. ne priglasi oziroma ne priglasi pravočasno izbire za obračunavanje DDV
(četrti odstavek 11.a člena in tretji odstavek 45. člena);
2. ne priglasi oziroma ne priglasi pravočasno izbire kraja dobave (četrti
odstavek 15.a člena);
3. ne predloži oziroma ne predloži v predpisanem roku obračuna DDV oziroma v
obračunu ne izkaže predpisanih podatkov (38. člen);
4. ne poroča oziroma ne poroča o dobavah blaga znotraj Skupnosti v predpisanem
obdobju, oziroma ne predloži oziroma ne predloži v predpisanem roku kvartalnega
poročila z izkazanimi dobavami blaga znotraj Skupnosti (39.a in 39.b člen);
5. v kvartalnem poročilu ne izkaže predpisanih podatkov (tretji odstavek 39.b
člena);
6. davčnemu organu ne sporoči, kdaj se njegova dejavnost prične, spremeni ali
preneha (prvi odstavek 52.i člena);
7. v prijavi davčnemu organu ne predloži predpisanih podatkov za identifikacijo
(drugi odstavek 52.i člena);
8. ne predloži oziroma ne predloži v predpisanem roku posebnega obračuna DDV,
oziroma v obračunu ne izkaže predpisanih podatkov (52.k člen);
9. davčnemu organu ne sporoči, kdaj se njegova dejavnost prične, spremeni ali
preneha (prvi odstavek 58. člena);
10. davčnemu organu ne prijavi, da pridobiva blago znotraj Skupnosti (drugi
odstavek 58. člena);
11. davčnemu organu ne predloži zahtevka za izdajo identifikacijske številke za
DDV (četrti odstavek 58. člena).
(2) Z globo od 50.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba
pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Oseba iz petega odstavka 46. člena tega zakona se kaznuje za prekršek z
globo od 50.000 do 300.000 tolarjev, če ne sestavi obračuna pavšalnega
nadomestila in ga ne predloži davčnemu organu v predpisanem roku.
62. člen
(hujši davčni prekrški)
(1) Z globo od 500.000 do 30,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna
oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
1. DDV ne obračuna takrat, ko nastane obveznost v skladu z 19. oziroma 19.a
členom tega zakona;
2. DDV ne obračuna od davčne osnove v skladu z 21. oziroma 21.a členom tega
zakona;
3. ne zagotovi, da je izdan račun (33. člen);
4. na računu ne izkaže predpisanih podatkov (34. in 35. člen);
5. ne obračuna ali nepravilno obračuna DDV (36. in 37. člen);
6. ne plača oziroma ne plača v predpisanem roku DDV (39. člen);
7. nepravilno obračuna znesek vstopnega DDV (40., 40.a, 41., 42. in 43. člen);
8. obračunava DDV, na računih izkazuje DDV ter odbija vstopni DDV v nasprotju s
45. členom tega zakona;
9. ne obračunava DDV v skladu s 47. členom tega zakona;
10. kot preprodajalec rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk in starin
ne obračuna DDV v skladu z 48. do 50.c in 52.a členom tega zakona;
11. kot dražitelj ne obračuna DDV v skladu z 51., 52. in 52.a členom tega
zakona;
12. na računih izkazuje DDV (50.c člen, peti odstavek 52. člena);
13. na računu ne navede ceno, doseženo na dražbi, davke in druge dajatve ter
posredne stroške nabave (peti odstavek 52. člena);
14. na dokumentu ne navede ločeno ceno, doseženo na dražbi, zmanjšano za znesek
provizije (šesti odstavek 52. člena);
15. ne vodi evidenc o transakcijah z investicijskim zlatom oziroma ne
zagotavlja hranjenja dokumentacije v predpisanem roku (52.f člen);
16. ne predloži obračuna in ne plača DDV od elektronsko dobavljenih storitev v
predpisanem roku in na predpisan način (52.k in 52.l člen);
17. ne vodi evidence o transakcijah v okviru posebne ureditve za davčne
zavezance, ki nimajo sedeža, ki opravljajo elektronske storitve, oziroma je ta
evidenca nepopolna ali nenatančna (52.n člen);
18. ne zagotavlja hranjenja evidence o elektronsko opravljenih storitvah v
predpisanem roku hranjenja (52.n člen);
19. v svojem knjigovodstvu ne zagotovi podatkov iz 56. oziroma 56.a člena tega
zakona, oziroma jih ne zagotovi za predpisano obdobje;
20. ne vodi knjige prejetih in izdanih računov ter drugih evidenc (četrti in
peti odstavek 56. člena in 56.a člen);
21. ne hrani poslovnih knjig in druge dokumentacije v predpisanem roku (57.
člen).
(2) Z globo od 50.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba
pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena.
64. člen
(zastaranje postopka o prekršku)
Postopek o davčnem prekršku ni dopusten, ko potečejo tri leta od dneva, ko je bil
prekršek storjen, v nobenem primeru pa ni več mogoč, ko poteče šest let od
dneva storitve prekrška.
(1) Vlada Republike Slovenije lahko spremeni tolarske zneske iz 2. točke
drugega odstavka 5. člena, 6. točke 29. člena, petega odstavka 42. člena ter
prvega in drugega odstavka 45. člena tega zakona, če se pomembneje spremeni
razmerje tolarja proti EVRO po tečaju Banke Slovenije ali če se spremenijo
predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka.
(2) Vlada Republike Slovenije lahko spremeni pavšalno nadomestilo iz tretjega
odstavka 46. člena tega zakona, če se pomembneje spremenijo pogoji
gospodarjenja ali če se spremenita stopnji DDV.
(3) Z zakonom o izvrševanju proračuna se lahko stopnji DDV po tem zakonu
povečata ali zmanjšata do 15%.
66. člen
(natančnejši predpisi)
(1) Za razvrstitev izdelkov po tem zakonu se uporablja kombinirana nomenklatura
carinske tarife, za razvrstitev dejavnosti pa standardna klasifikacija
dejavnosti.
(2) Podrobnejše predpise o izvajanju tega zakona, vključno z natančnejšimi
kriteriji in načini uveljavljanja oprostitev predpiše minister, pristojen za
finance.
Zakon o davku na dodano vrednost - ZDDV (Uradni list RS, št. 89/98)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
XX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
67. člen
(kazni za davčne prekrške, storjene v obdobju do 31. decembra 1999)
(1) Ne glede na določbe 61. člena tega zakona se v obdobju do 31. decembra 1999
posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti,
kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 100.000 do 4,000.000 tolarjev, pravna
oseba pa z denarno kaznijo od 500.000 do 6,000.000 tolarjev, če:
1. kupcu blaga oziroma naročniku storitve ne izroči računa (drugi odstavek 35.
člena);
2. ne predloži oziroma ne predloži v predpisanem roku obračuna DDV (38. člen);
3. nepravočasno vloži prijavo za obdavčitev po posebni ureditvi (sedmi odstavek
48. člena);
4. davčnemu organu ne sporoči, kdaj se njegova dejavnost prične, spremeni ali
preneha (prvi odstavek 58. člena);
5. ne vloži prijave za registracijo v predpisanem roku (tretji in četrti
odstavek 58. člena ter drugi odstavek 76. člena);
6. na dan 30. junija 1999 ne popiše izdane, neplačane račune in jih ne predloži
davčnemu organu v predpisanem roku (73. člen);
7. na dan 30. junija 1999 ne popiše blaga na zalogi, ne določi novih prodajnih
cen ter ne predloži davčnemu organu popisnih listov in drobno-prodajnih cen v
predpisanem roku (prvi in drugi odstavek 74. člena);
8. na dan 30. junija 1999 ne popiše zalog brezalkoholnih pijač in piva,
mineralnih vod, sadnih sokov in sadnih napitkov ter alkoholnih pijač in
vinskega destilata po prodajnih cenah s posebej izkazanim prometnim davkom, ter
popisne liste ne predloži davčnemu organu v predpisanem roku (prvi odstavek 75.
člena);
9. na dan 30. junija 1999 ne popiše zalog tobačnih izdelkov, ne predloži
popisnih listov davčnemu organu v predpisanem roku ter ne prodaja zalog
tobačnih izdelkov po zatečenih cenah (tretji odstavek 75. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekrške iz
prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
68. člen
(kazni za davčne prekrške, storjene v obdobju do 31. decembra 1999)
(1) Ne glede na določbe 62. člena tega zakona se v obdobju do 31. decembra 1999
posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti,
kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 300.000 do 6,000.000 tolarjev, pravna
oseba pa z denarno kaznijo od 500.000 do 8,000.000 tolarjev, če:
1. DDV ne obračuna takrat, ko nastane obveznost v skladu z 19. členom tega
zakona;
2. DDV ne obračuna od osnove v skladu z 21. členom tega zakona;
3. ne izda računa in če ne obdrži kopije računa (prvi odstavek 33. člena);
4. na računu ne izkaže predpisanih podatkov (34. in 35. člen);
5. ne obračuna ali nepravilno obračuna DDV (36. in 37. člen);
6. nepravilno obračuna znesek vstopnega DDV (40., 41., 42., 43. in 44. člen);
7. obračunava DDV, na računih izkazuje DDV ter odbija vstopni DDV v nasprotju s
45. členom tega zakona;
8. ne obračunava DDV v skladu s 47. členom tega zakona;
9. kot preprodajalec rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk in starin,
ne obračuna DDV v skladu z 48., 49. in 50. členom tega zakona;
10. kot dražitelj ne obračuna DDV v skladu z 51. in 52. členom tega zakona;
11. na računih izkazuje DDV (deseti odstavek 48. člena, peti odstavek 52.
člena);
12. na računu ne navede ceno, doseženo na dražbi, davke in druge dajatve ter
neposredne stroške nabave (peti odstavek 52. člena);
13. na dokumentu ne navede ločeno ceno, doseženo na dražbi, zmanjšano za znesek
provizije (šesti odstavek 52. člena);
14. v svojem knjigovodstvu ne zagotovi podatkov iz 56. člena tega zakona
oziroma jih ne zagotovi za predpisano obdobje;
15. ne vodi knjige prejetih in izdanih računov ter drugih evidenc (četrti in
peti odstavek 56. člena);
16. ne hrani poslovnih knjig in druge dokumentacije v predpisanem roku (57.
člen);
17. ne obračuna in plača DDV v skladu s tretjim odstavkom 59. člena tega
zakona;
18. na dan 30. junija 1999 kupcem ne obračuna vrednost dobavljenega blaga in
opravljenih storitev (prvi odstavek 71. člena);
19. ne plača prometnega davka na način in v predpisanih rokih (drugi odstavek
72. člena);
20. ne plača zneska prometnega davka, vsebovanega v neplačanih terjatvah na dan
30. junija 1999, do 31. decembra 1999 (tretji odstavek 72. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek iz
prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
69. člen
(vračilo DDV v obdobju do 30. junija 2000)
(1) Ne glede na določbo prvega odstavka 53. člena tega zakona se v obdobju do
30. junija 2000 razlika davka vrne davčnemu zavezancu ne prej kot v 30 dneh,
vendar ne pozneje kot v 90 dneh po predložitvi obračuna DDV.
(2) Davčnemu zavezancu, ki ne prejme razlike davka v roku iz prejšnjega
odstavka, pripadajo obresti po obrestni meri, določeni z zakonom, ki ureja
obrestno mero zamudnih obresti, od prvega dneva po poteku 90 dni.
70. člen
(proste carinske prodajalne in nižja stopnja DDV v prehodnem obdobju)
(1) Ne glede na določbo četrtega odstavka 32. člena tega zakona, je do
polnopravnega članstva Slovenije v Evropski uniji oproščeno plačila DDV tudi
blago, ki se v dovoljenih količinah prodaja potnikom v prostih carinskih
prodajalnah na mednarodnih cestnih mejnih prehodih, razen če je z mednarodno
pogodbo drugače določeno.
(2) Ne glede na določbe 25. člena tega zakona se do 1. januarja 2003 od vina
obračunava in plačuje DDV po stopnji 8,5%.
(3) Ne glede na določbe 6. točke 25. člena tega zakona se do članstva Slovenije
v Evropski uniji obračunava in plačuje DDV po stopnji 8,5% tudi od drugih
nosilcev besede, slike in zvoka.
(4) Ne glede na določbo 11. točke 25. člena tega zakona se do 31. decembra 2007
obračunava in plačuje DDV po stopnji 8,5% od stanovanj, stanovanjskih in drugih
objektov, namenjenih za trajno bivanje, ter delov teh objektov, ki niso del
socialne politike, vključno z gradnjo in popravili le-teh.
71. člen
(obračun opravljenega prometa blaga in storitev na dan 30.6.1999)
(1) Dobavitelji blaga in storitev morajo na dan 30. junija 1999 obračunati
vrednost dobavljenega blaga in opravljenih storitev in jih zaračunati kupcem.
Obveznost se nanaša tudi na storitve podizvajalcev glavnim izvajalcem storitev.
(2) Če se po 1. juliju 1999 sestavlja obračun v primerih iz prejšnjega
odstavka, v katerem se izkazuje celotna vrednost dobavljenih proizvodov ali
opravljenih storitev, je davčna osnova za izračun DDV le vrednost, zaračunana
za obdobje po 1. juliju 1999.
(3) Davčna osnova po prejšnjem odstavku se zmanjša tudi za predplačila, plačana
do 30. junija 1999, ki se nanašajo na dobavo investicijske opreme in izgradnjo
nepremičnin ter storitev, ki bo opravljena po 1. juliju 1999, če je bil od
predplačil obračunan in plačan davek od prometa proizvodov in storitev po
zakonu o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92, 9/92 - popr., 12/93 -
odločba US, 71/93, 16/96, 57/97, 3/98 in 35/98).
(4) Računi, ki so bili izstavljeni in za katere niso bile opravljene dobave
blaga oziroma opravljene storitve do 30. junija 1999, se razveljavijo.
(5) Dobavitelji, ki blago in storitve dobavljajo postopno in za dobave izdajajo
zaporedne račune, za dobave in zaračunane akontacije do 30. junija 1999,
obračunajo davek od prometa proizvodov oziroma storitev po zakonu o prometnem
davku.
72. člen
(končni obračun davka od prometa proizvodov in storitev
in roki za plačilo davka od prometa proizvodov in storitev)
(1) Zavezanci za davek po zakonu o prometnem davku sestavijo za obdobje od 1.
januarja 1999 do 30. junija 1999 končni obračun davka od prometa proizvodov in
storitev in ga predložijo davčnemu organu do 20. avgusta 1999.
(2) Davek od prometa proizvodov oziroma davek od prometa storitev, za katerega
je nastala obveznost za obračun do 30. junija 1999, se plača v rokih in na
način, kot je določeno za plačilo davka po končnem obračunu.
(3) Znesek prometnega davka, vsebovan v neplačanih terjatvah na dan 30. junija
1999, ki ni bil plačan na podlagi končnega obračuna prometnega davka za obdobje
januar-junij 1999, se plačuje ob poplačilu terjatev, v petih dneh po prejemu
plačila, vendar najkasneje do 30. junija 2000.
73. člen
(popis izdanih neplačanih računov)
Zavezanci za davek po zakonu o prometnem davku morajo na dan 30. junija 1999 popisati
izdane neplačane račune in predplačila, v katerih je obračunan davek od prometa
proizvodov za dobavljene proizvode oziroma davek od prometa storitev za
opravljene storitve, in jih predložiti davčnemu organu pri predložitvi
dokončnega obračuna prometnega davka za obdobje januar-junij 1999.
74. člen
(popis blaga v trgovini na drobno)
(1) Zavezanci za davek po zakonu o prometnem davku, ki opravljajo dejavnost
trgovine na drobno, morajo na dan 30. junija 1999 popisati blago na zalogi, ki
ga vodijo po prodajnih cenah z vračunanim davkom od prometa proizvodov in
storitev ter stornirati obračunani prometni davek v zalogah.
(2) Zavezanci iz prejšnjega odstavka za blago iz prejšnjega odstavka določijo
prodajno ceno brez prometnega davka in na tako ugotovljeno prodajno ceno
obračunajo DDV po določbah tega zakona. Če pri tem pride do povečanja
drobnoprodajnih cen, morajo zavezanci popisne liste zalog in drobnoprodajnih
cen, predložiti pristojnemu davčnemu organu do 10. julija 1999.
(3) Zavezanci iz prejšnjega odstavka, ki niso zavezanci za DDV, predložijo
obračun DDV do 31. julija 1999 in plačajo obračunani DDV do 31. avgusta 1999.
(4) Spremembe drobnoprodajnih cen nadzoruje tržna inšpekcija v skladu z
zakonom.
75. člen
(popis določenega blaga v trgovini na drobno in gostinstvu)
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena morajo zavezanci za davek po zakonu o
prometnem davku, ki so zavezanci za DDV in opravljajo trgovsko in gostinsko
dejavnost, na dan 30. junija 1999 popisati zaloge brezalkoholnih pijač in piva
iz tarifne številke 1, mineralnih vod iz tarifne številke 2, sadnih sokov in
sadnih napitkov iz tarifne številke 3 ter alkoholnih pijač in vinskega
destilata iz tarifne številke 7 tarife davka od prometa proizvodov, ki je
sestavni del zakona o prometnem davku, po nabavnih cenah. Od popisanih zalog
navedenih pijač morajo izkazati prometni davek, vključen v nabavnih cenah. Če
se znesek prometnega davka, vključen v nabavni ceni, ne more ugotoviti, se
vključen prometni davek ugotovi po preračunanih stopnjah, izračunanih na
podlagi stopenj v zakonu o prometnem davku. Popisne liste zalog z izkazanim
prometnim davkom morajo ti davčni zavezanci predložiti davčnemu organu do 10.
julija 1999.
(2) Prometni davek, izkazan v zalogah iz prejšnjega odstavka, se šteje za
vstopni DDV po tem zakonu. Zavezanci imajo pravico do odbitka tega davka in
sicer sorazmerno opravljenemu prometu, nimajo pa na tej podlagi pravice do
vračila.
(3) Zavezanci iz prvega odstavka tega člena morajo na dan 30. junija 1999
popisati zaloge tobačnih izdelkov iz tarifne številke 6 tarife davka od prometa
proizvodov in popis zalog predložiti davčnemu organu do 10. julija 1999. Zaloge
tobačnih izdelkov, ugotovljene na dan 30. junija 1999, se morajo prodajati po
zatečeni ceni na dan 30. junija 1999 do porabe zalog. Prodajo zalog po
zatečenih cenah nadzoruje tržna inšpekcija v skladu z zakonom.
76. člen
(prijave za registracijo za DDV)
(1) Osebe iz 13. člena tega zakona postanejo davčni zavezanci po določbah tega
zakona, če so v letu 1998 dosegli promet, večji od 5,000.000 tolarjev oziroma
katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč večji od 1,500.000 tolarjev.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka morajo najkasneje do 31. marca 1999 predložiti
davčnemu organu prijavo za registracijo, razen kmetov, ki jih davčni organ
uvrsti med davčne zavezance po uradni dolžnosti.
(3) Davčni organ izda osebam iz prejšnjega odstavka potrdilo o registraciji
najkasneje do 31. maja 1999, drugim osebam pa do 30. junija 1999.
77. člen
(odložitev uporabe 41. člena)
Ne glede na določbe 41. člena tega zakona, se do 31. decembra 1999, odbitni
delež vstopnega DDV določa na podlagi dejanskih podatkov o opravljenem prometu
blaga oziroma storitev, od katerega se obračunava in plačuje DDV.
43. člen tega zakona se ne uporablja za blago na zalogi, ki je bilo nabavljeno
pred 1. julijem 1999.
79. člen
(prenehanje veljavnosti predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1. Zakon o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92, 9/92 - popravek, 12/93 -
odločba US, 71/93, 16/96, 57/97, 3/98 in 35/98);
2. Zakon o posebnem prometnem davku od izvoznih storitev (Uradni list RS, št.
45/95);
3. Pravilnik o uporabi zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 6/92,
8/92, 29/92, 39/93, 37/95 - odločba US in 5/97 - odločba US);
4. Odredba o ortopedskih pripravah in rehabilitacijskih pripomočkih (Uradni
list RS, št. 6/92);
5. Odredba o zdravilih, od katerih se ne plača prometni davek (Uradni list RS,
št. 6/92);
6. Odredba o proizvodih, ki spadajo med turistično propagandne in informativne
publikacije (Uradni list RS, št. 6/92);
7. Odredba o proizvodih, ki spadajo med kmetijsko mehanizacijo, naprave in
drugo opremo, kmetijska orodja za primarno obdelavo zemljišča ter nadomestne
dele za to opremo in naprave (Uradni list RS, št. 6/92, 27/92, 49/93 in 21/95);
8. Odredba o davčnih evidencah in načinu obračuna prometnega davka pri
zavezancih, ki poslovnih knjig ne vodijo po sistemu dvostavnega knjigovodstva
(Uradni list RS; št. 6/92);
9. Odlok o spremembi stopnje davka od prometa električne energije (Uradni list
RS, št. 11/92);
10. Sklep o izdaji enotne menične golice (Uradni list RS, št. 20/92);
11. Navodilo o postopku pri obračunavanju in plačevanju prometnega davka od
meničnih golic (Banka Slovenije, Oddelek za gotovinsko poslovanje, navodilo
05-1734/92-MJ-03);
12. Odredba o kontrolnih listkih za označevanje tobačnih izdelkov (Uradni list
RS, št. 42/92);
13. Navodilo o načinu izdajanja mnenja, da posamezne barve za fasade, zidove,
okna in vrata ne vsebujejo škodljivih snovi (Uradni list RS, št. 39/92);
14. Uredba o določitvi zneska davka iz tarifne številke 6 tarife davka od
prometa proizvodov (Uradni list RS, št. 54/98);
15. Sklep o uskladitvi zneska iz prvega odstavka 67. člena zakona o prometnem
davku (Uradni list RS, št. 37/95);
16. tretji odstavek 11. člena in drugi odstavek 14. člena Pravilnika o znaku
dobra igrača (Uradni list RS, št. 29/96);
17. Uredba o spremembi stopenj davka od prometa določenih naftnih derivatov
(Uradni list RS, št. 51/98),
uporabljajo pa se še do 30. junija 1999.
80. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se od 1. julija 1999, razen določb 71., 72., 73., 74.,
75. in 76. člena tega zakona, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve zakona.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-A
(Uradni list RS, št. 30/01) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
7. člen
(1) Davčni zavezanci, ki so pred uveljavitvijo tega zakona vlagali obračune DDV
za koledarsko polletje, vlagajo obračune v skladu s 1. členom tega zakona za
davčna obdobja od 1. julija 2001 dalje.
(2) Davčni zavezanci, ki so pred uveljavitvijo tega zakona vlagali obračune DDV
za koledarsko trimesečje in je v skladu s 1. členom tega zakona njihovo davčno
obdobje koledarsko trimesečje ali koledarski mesec, vlagajo obračune v skladu s
1. členom tega zakona za davčna obdobja od 1. julija 2001 dalje.
(3) Davčni zavezanci, ki so pred uveljavitvijo tega zakona vlagali obračune DDV
za koledarsko trimesečje in je v skladu s 1. členom tega zakona njihovo davčno
obdobje koledarsko polletje, vlagajo obračune v skladu s 1. členom tega zakona
za davčna obdobja od 1. julija 2001 dalje.
(4) Davčni zavezanci, ki so pred uveljavitvijo tega zakona vlagali obračune DDV
za koledarski mesec in je v skladu s 1. členom tega zakona njihovo davčno
obdobje koledarsko trimesečje, vlagajo obračune v skladu s 1. členom tega
zakona za davčna obdobja od 1. julija 2001 dalje.
(5) Davčni zavezanci, ki so pred uveljavitvijo tega zakona vlagali obračune DDV
za koledarski mesec in je v skladu s 1. členom tega zakona njihovo davčno
obdobje koledarsko polletje, vlagajo obračune v skladu s 1. členom tega zakona
za davčna obdobja od 1. julija 2001 dalje ter vložijo skupni davčni obračun za
davčna obdobja od maja do junija 2001.
(6) Davčni zavezanci iz tega člena vlagajo obračune DDV za davčna obdobja pred
1. majem 2001 v skladu s predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo tega
zakona.
8. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-B
(Uradni list RS, št. 67/02) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:
PREHODNA IN KONČNI
DOLOČBI
47. člen
Davčni zavezanec, katerega davčno obdobje, določeno v skladu s tretjim
odstavkom 36. člena zakona, ne poteče na dan pred dnevom, ko se začne
uporabljati ta zakon, vloži obračun DDV po poteku davčnega obdobja v skladu z
drugim odstavkom 38. člena zakona, mora pa obračunu priložiti ločene podatke o
davčni obveznosti, ki se nanaša na del davčnega obdobja do začetka uporabe tega
zakona ter na del davčnega obdobja po začetku uporabe tega zakona.
48. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 41. člen Zakona o
izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003 (Uradni list RS,
št. 103/01).
(2) Če je davčni zavezanec opravil del prometa blaga ali storitve pred 1.
januarjem 2002, del pa po tem datumu, obračuna DDV za celoten promet blaga ali
storitve po stopnjah, ki so v veljavi na dan 1. januarja 2002, razen če je na
dan 31. decembra 2001 opravil obračun že dobavljenega blaga in opravljenih
storitev ter obračunal DDV po stopnjah, ki veljajo 31. decembra 2001.
(3) Računi, ki so bili izdani pred 1. januarjem 2002, nanašajo pa se na promet
blaga in storitev, ki bo opravljen 1. januarja ali kasneje, se razveljavijo.
49. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se od prvega dne drugega meseca, ki sledi mesecu, v
katerem je zakon uveljavljen, razen določb 14. in 15. člena tega zakona, v
delu, ki se nanaša na višino stopnje, ki se začnejo uporabljati z dnem
uveljavitve tega zakona.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-C
(Uradni list RS, št. 101/03) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
66. člen
(prehodni režim za uvoženo blago)
(1) Ta člen ureja obdavčitev blaga, ki je uvoženo v Slovenijo iz Skupnosti ali
iz novih držav članic pred datumom pristopa k Evropski uniji (v nadaljnjem
besedilu: pristop), vendar do vključno 30. aprila 2004 ni bilo sproščeno v
prost promet.
(2) Za izvajanje tega člena imajo naslednji izrazi naslednji pomen:
- »Skupnost« pomeni ozemlje držav članic Evropske skupnosti pred 1. majem 2004,
kot je definirano v zakonodaji Evropske skupnosti oziroma v 1. členu tega
zakona,
- »nove države članice« pomeni ozemlje držav, ki so pristopile k Evropski
skupnosti s pogodbo, ki je bila podpisana 16. aprila 2003,
- »razširjena Skupnost« pomeni ozemlje držav članic Evropske skupnosti po
pristopu novih držav članic.
(3) Če je bilo blago uvoženo na ozemlje Slovenije pred datumom pristopa in je
bil za to blago začet postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo plačila
dajatev ali eden od postopkov iz prvega odstavka 32. člena zakona, ki do datuma
pristopa še ni bil zaključen, se to blago, dokler ni zaključen omenjeni
postopek, obravnava po dosedanjih predpisih o DDV.
(4) Če je bil za blago pred datumom pristopa začet carinski tranzitni postopek,
ki ni bil zaključen do datuma pristopa, se to blago, dokler ni zaključen
omenjeni postopek, obravnava po dosedanjih predpisih o DDV.
(5) Če se v postopku ugotovi, da je blago v prostem prometu v Sloveniji ali
znotraj Skupnosti, se kot uvoz blaga v smislu 1. točke 11. člena zakona šteje
tudi:
- odstranitev, vključno z nezakonito odstranitvijo blaga iz postopka začasnega
uvoza, ki je bil v skladu s pogoji iz drugega odstavka tega člena začet pred
datumom pristopa;
- odstranitev, vključno z nezakonito odstranitvijo blaga iz enega od postopkov
iz prvega odstavka 32. člena zakona, ki je bil v skladu s pogoji iz tretjega
odstavka tega člena začet pred datumom pristopa;
- zaključek postopka iz četrtega odstavka tega člena, ki se je začel pred
datumom pristopa v eni od novih držav članic z namenom, da davčni zavezanec v
okviru svoje dejavnosti dobavi blago za plačilo v tej državi članici pred
datumom pristopa;
- vsaka nepravilnost ali kršitev, ki je zagrešena med tranzitnim postopkom iz
četrtega odstavka tega člena, vendar le, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnje
alinee.
(6) Če prejemnik blaga, ki mu je dobavljeno pred datumom pristopa v eni od
novih držav članic ali znotraj Skupnosti, uporablja to blago po datumu pristopa
v Sloveniji, se ta uporaba šteje za uvoz blaga v smislu 1. točke 11. člena
zakona, vendar le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- dobava tega blaga je bila oproščena DDV ali bi bila oproščena DDV v skladu
določbami, ki so enakovredne določbam 1. ali 2. točke 31. člena zakona;
- blago ni bilo uvoženo v Slovenijo pred datumom pristopa.
(7) V primerih iz petega odstavka tega člena se kot kraj uvoza šteje država
članica, na območju katere se zaključi postopek, ki je bil začet pred datumom
pristopa.
(8) Ne glede na 20. člen zakona se uvoz blaga v smislu četrtega in petega
odstavka tega člena zaključi, ne da bi zaradi tega nastal obdavčljivi dogodek,
če:
- je uvoženo blago ponovno izvoženo iz razširjene Skupnosti ali
- je uvoženo blago iz prve alinee petega odstavka tega člena vrnjeno v državo
članico, iz katere je bilo izvoženo, vendar le, če je blago vrnjeno osebi, ki
je prvotno izvozila blago. Ta določba ne velja za prevozna sredstva;
- so prevozna sredstva, začasno uvožena v skladu s prvo alineo petega odstavka
tega člena, pridobljena ali uvožena pred datumom pristopa in obdavčena v skladu
s splošnimi predpisi o obdavčevanju v novi državi članici ali državi članici
Skupnosti, oziroma niso bila predmet oprostitve ali povračila DDV zaradi
izvoza.
Šteje se, da je pogoj iz te alinee izpolnjen, če je bilo prevozno
sredstvo prvič uporabljeno pred 1. majem 1996, ali če je znesek DDV, ki bi ga
bilo treba plačati zaradi uvoza, nižji od 2500 tolarjev.
67. člen
(izvajanje 2. točke drugega odstavka 11.a člena)
V letu 2004 se kot vrednost nabav iz 2. točke drugega odstavka 11.a člena
zakona upošteva vrednost vseh nabav posameznega davčnega zavezanca, ugotovljena
na podlagi podatkov iz carinskih deklaracij za sprostitev blaga v prost promet
v letu 2003 oziroma od 1. januarja do vključno 30. aprila 2004. Za obdobje po
1. maju 2004 se vrednost nabav ugotavlja na podlagi podatkov iz knjigovodstva
davčnega zavezanca.
68. člen
(izvajanje četrtega odstavka 58. člena)
(1) Vsakemu davčnemu zavezancu, ki je pred 1. majem 2004 prejel odločbo o vpisu
zavezanosti za DDV v davčni register, mora davčni organ do 1. maja 2004 po
uradni dolžnosti izdati identifikacijsko številko za DDV.
(2) Šteje se, da je davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena identificiran
za namene DDV s 1. majem 2004.
69. člen
(izvajanje tretjega odstavka 15.a člena)
V letu 2004 se vrednost dobav iz tretjega odstavka 15.a člena zakona določi z
upoštevanjem skupne vrednosti dobav posameznega davčnega zavezanca, ugotovljena
na podlagi podatkov iz njegovih carinskih deklaracij za izvoz oziroma ponovni
izvoz blaga v Slovenijo v letu 2003 oziroma od 1. januarja do vključno 30.
aprila 2004. Za obdobje po 1. maju 2004 se vrednost dobav ugotavlja na podlagi
podatkov iz knjigovodstva davčnega zavezanca o dobavah blaga v Slovenijo.
70. člen
(izvajanje tretjega odstavka 36. člena)
Davčni zavezanec, za katerega je v skladu s tretjim odstavkom 36. člena zakona
predpisano davčno obdobje koledarsko polletje ali koledarsko trimesečje, ki bo
po 1. maju 2004 pridobival oziroma dobavljal blago znotraj Skupnosti, mora
obračunu DDV priložiti ločene podatke o davčni obveznosti, ki se nanaša na del
davčnega obdobja do vključno 30. aprila 2004 in na del davčnega obdobja po 1.
maju 2004.
71. člen
(obdobje poročanja)
Za davčnega zavezanca, ki po 1. maju 2004 dobavlja blago davčnim zavezancem,
identificiranim za namene DDV v drugih državah članicah, je prvo obdobje
poročanja iz 39.a člena zakona obdobje od 1. maja 2004 do 30. junija 2004.
72. člen
(prekrški do 1. januarja 2005)
(1) Do 1. januarja 2005 se za prekrške, določene v 61. členu zakona, z denarno
kaznijo od 300.000 do 5,000.000 tolarjev kaznuje fizična oseba, ki stori
prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
(2) Do 1. januarja 2005 se za prekrške, določene v 61. členu zakona, z denarno
kaznijo od 300.000 do 6,000.000 tolarjev kaznuje pravna oseba, z denarno
kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev pa odgovorna oseba pravne osebe, ki
stori prekršek iz 61. člena zakona.
(3) Do 1. januarja 2005 se oseba iz petega odstavka 46. člena zakona, za
prekršek, določen v tretjem odstavku 61. člena zakona, kaznuje z denarno
kaznijo od 50.000 do 450.000 tolarjev.
(4) Do 1. januarja 2005 se za prekrške, določene v 62. členu zakona, z denarno
kaznijo od 300.000 do 12,000.000 kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek v
zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
(5) Do 1. januarja 2005 se za prekrške, določene v 62. členu zakona, z denarno
kaznijo od 1,000.000 do 18,000.000 tolarjev kaznuje pravna oseba, z denarno
kaznijo od 200.000 do 1,000.000 tolarjev pa odgovorna oseba pravne osebe, ki
stori prekršek iz 62. člena zakona.
(6) Določba 65. člena tega zakona se začne uporabljati 1. januarja 2005.
73. člen
(uporaba predpisov)
Do dneva začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o davku na dodano
vrednost (Uradni list RS, št. 89/98, 17/2000 - odločba US, 30/01, 103/01
-ZIPRS0203, 67/02 in 30/03 - odločba US) ter predpisi izdani na njegovi
podlagi.
74. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se od 1. maja 2004, razen določbe 68. člena tega
zakona, ki se uporablja od dneva uveljavitve tega zakona.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-D
(Uradni list RS, št. 45/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
12. člen
(1) Določbe 2. do 6. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2005,
določbe 7. člena tega zakona pa naslednji dan po objavi potrditve ureditve po
zaključenem postopku posvetovanj v skladu z 29. členom Šeste direktive Sveta z
dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih –
Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) s
spremembami.
(2) Potrditev iz prejšnjega odstavka objavi v Uradnem listu Republike Slovenije
minister, pristojen za finance.
13. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-E
(Uradni list RS, št. 114/04) vsebuje naslednjo končno določbo:
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se od prvega dne meseca, ki sledi njegovi uveljavitvi.
Zakon o davku na dodano vrednost-Evidenčni del
Zadnja sprememba: 17.02.2005 |
Zbirke Državnega zbora RS - Uradna prečiščena besedila zakonov |
Zadnja sprememba:
24.12.98 |
Zbirke
Državnega zbora RS - sprejeti zakoni |
[LB2]15.a člen
(kraj
dobave blaga pri dobavi blaga iz druge države članice)
(1) Ne glede na prvo alineo prvega odstavka in tretji odstavek 15. člena tega
zakona se šteje, da je kraj dobave blaga, ki ga odpošlje ali odpelje dobavitelj
ali druga oseba za njegov račun iz druge države članice, ki ni namembna država
članica, tam, kjer se odpošiljanje ali prevoz konča, če sta izpolnjena
naslednja pogoja:
- blago je dobavljeno davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni
zavezanec, če so izpolnjeni pogoji za izjemo iz drugega odstavka 11.a člena
tega zakona, ali katerikoli drugi osebi, ki ni davčni zavezanec in
- predmet dobave niso nova prevozna sredstva in blago, ki ga dobavi dobavitelj
ali druga oseba za njegov račun, potem ko je bilo sestavljeno ali instalirano,
s poskusnim zagonom ali brez njega.
[LB3]4. Pridobitev blaga
znotraj Skupnosti
11.a člen
(pridobitev blaga znotraj Skupnosti)
(2) Ne glede na 1. točko 3.a člena tega
zakona, se DDV ne obračunava in ne plačuje od:
1. blaga, ki ga znotraj Skupnosti pridobi davčni zavezanec ali pravna oseba, ki
ni davčni zavezanec, če bi bila dobava takšnega blaga, če bi bil promet
opravljen med osebami v Sloveniji, oproščena plačila DDV v skladu s 4. do 10.
točko 31. člena tega zakona;
2. drugega blaga, razen blaga iz prejšnje točke, ki ga znotraj Skupnosti
pridobi davčni zavezanec iz drugega odstavka 45. člena tega zakona za namene
opravljanja dejavnosti kmetijstva in gozdarstva, ki se obdavčuje po sistemu
pavšalne ureditve v skladu s 46. členom tega zakona, davčni zavezanec, ki
opravlja izključno dobave blaga ali storitev, pri katerih ni pravice do odbitka
vstopnega DDV, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, vendar le:
- če skupni znesek
pridobitev v tekočem koledarskem letu ne preseže 10.000 evrov v tolarski
protivrednosti in
- pod pogojem, da skupni znesek pridobitev blaga znotraj Skupnosti v preteklem
koledarskem letu, ni presegel zneska iz prejšnje alinee.
[LB4] [LB4]4. Pridobitev blaga znotraj Skupnosti
11.a člen
(pridobitev blaga znotraj Skupnosti)
(2) Ne glede na 1. točko 3.a člena tega
zakona, se DDV ne obračunava in ne plačuje od:
1. blaga, ki ga znotraj Skupnosti pridobi davčni zavezanec ali pravna oseba, ki
ni davčni zavezanec, če bi bila dobava takšnega blaga, če bi bil promet
opravljen med osebami v Sloveniji, oproščena plačila DDV v skladu s 4. do 10.
točko 31. člena tega zakona;
2. drugega blaga, razen blaga iz prejšnje točke, ki ga znotraj Skupnosti
pridobi davčni zavezanec iz drugega odstavka 45. člena tega zakona za namene
opravljanja dejavnosti kmetijstva in gozdarstva, ki se obdavčuje po sistemu
pavšalne ureditve v skladu s 46. členom tega zakona, davčni zavezanec, ki
opravlja izključno dobave blaga ali storitev, pri katerih ni pravice do odbitka
vstopnega DDV, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, vendar le:
- če skupni znesek
pridobitev v tekočem koledarskem letu ne preseže 10.000 evrov v tolarski
protivrednosti in
- pod pogojem, da skupni znesek pridobitev blaga znotraj Skupnosti v preteklem
koledarskem letu, ni presegel zneska iz prejšnje alinee.
[LB7]7.
člen
(prenos podjetja)
(1) Pri
prenosu podjetja ali dela podjetja na drugega davčnega zavezanca, ne glede na
to, ali gre za odplačni ali neodplačni prenos, se šteje da promet blaga ni bil
opravljen.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena se za potrebe DDV prevzemnik šteje za
pravnega naslednika prenosnika podjetja ali dela podjetja.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora prevzemnik, ki uporablja prevzeta
sredstva za druge namene, kot za tiste, za katere ima pravico do odbitka
vstopnega DDV, plačati DDV v skladu z določbami tega zakona, ki veljajo za
obračun DDV od uporabe blaga in storitev za zasebne namene.
[LB9] [LB9]15.a člen
(kraj
dobave blaga pri dobavi blaga iz druge države članice)
(1) Ne glede na prvo alineo prvega odstavka in tretji odstavek 15. člena tega
zakona se šteje, da je kraj dobave blaga, ki ga odpošlje ali odpelje dobavitelj
ali druga oseba za njegov račun iz druge države članice, ki ni namembna država
članica, tam, kjer se odpošiljanje ali prevoz konča, če sta izpolnjena
naslednja pogoja:
- blago je dobavljeno davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni
zavezanec, če so izpolnjeni pogoji za izjemo iz drugega odstavka 11.a člena
tega zakona, ali katerikoli drugi osebi, ki ni davčni zavezanec in
- predmet dobave niso nova prevozna sredstva in blago, ki ga dobavi dobavitelj
ali druga oseba za njegov račun, potem ko je bilo sestavljeno ali instalirano,
s poskusnim zagonom ali brez njega.
[LB10]31. člen podobnihtransakcijahter pri mednarodnih
prevozih) |
31.a
člen znotraj Skupnosti) |
Plačila DDV je oproščena:
1. dobava blaga, ki ga iz Slovenije odpošlje ali odpelje v namembni kraj izven
Skupnosti prodajalec ali druga oseba za njegov račun;
2. dobava blaga, ki ga iz Slovenije odpošlje ali odpelje v namembni kraj izven
Skupnosti kupec, ki nima sedeža na ozemlju Slovenije ali druga oseba za njegov
račun, razen blaga, ki ga prevaža kupec sam in je namenjeno za opremljanje,
oskrbovanje z gorivom ali druge vrste oskrbovanja zasebnih čolnov, zasebnih
zrakoplovov ali katerihkoli drugih prevoznih sredstev za zasebno rabo;
Če gre za blago, ki ga potnik prenaša v svoji osebni prtljagi, se oprostitev
plačila davka v skladu s to točko uveljavlja na način vračila DDV, če so
izpolnjeni pogoji, določeni v skladu s 55. členom tega zakona;
3. storitev dodelave blaga (premičnin), ki ga je izvajalec ali naročnik
storitve pridobil oziroma uvozil z namenom, da se na ozemlju Skupnosti na tem
blagu opravi takšna dodelava, vendar le v primeru, če naročnik storitve nima
sedeža na ozemlju Slovenije in če blago odpošlje ali odpelje izven Skupnosti
izvajalec ali naročnik storitve ali druga oseba za račun enega od njiju;
4. dobava blaga za oskrbovanje z gorivom in drugo oskrbovanje:
a) plovil za plovbo na
odprtem morju, ki opravljajo prevoz potnikov za plačilo ali so namenjena za
opravljanje komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti;
b) plovil za reševanje ali pomoč na morju ali za priobalni ribolov, razen za
oskrbovanje ladij za priobalni ribolov;
c) vojaških plovil, kot so opredeljena pod tarifno številko 89.01 A skupne
carinske tarife, ki zapustijo državo in so namenjena v tuja pristanišča oziroma
sidrišča.
5. dobava, izboljšave,
popravilo, vzdrževanje, zakup in najem plovil iz podtočke a) in b) prejšnje
točke ter dobava, najem, popravilo in vzdrževanje opreme, vključno z ribiško
opremo, ki je vgrajena ali se v ali na njih uporablja;
6. dobava, izboljšave, popravilo, vzdrževanje, zakup in najem zrakoplovov, ki
jih uporabljajo letalski prevozniki za zračne prevoze na mednarodnih zračnih
progah za plačilo ter dobava, najem, popravilo in vzdrževanje opreme, ki je
vgrajena v zrakoplov ali se v ali na njih uporablja;
7. dobava blaga zaradi oskrbovanja z gorivom in drugega oskrbovanja zrakoplovov
iz prejšnje točke;
8. opravljanje storitev, razen storitev iz 5. točke tega člena, za neposredne
potrebe plovil iz navedene točke ali njihovega tovora;
9. opravljanje storitev, razen storitev iz 6. točke tega člena, za neposredne
potrebe zrakoplovov iz navedene točke ali njihovega tovora;
10. dobave blaga in storitev, ki so namenjene:
- za službene potrebe
diplomatskih in konzularnih predstavništev ter posebnih misij, akreditiranih v
Sloveniji, razen konzularnih predstavništev, ki jih vodijo častni konzularni
funkcionarji;
- za službene potrebe mednarodnih organizacij in drugih subjektov mednarodnega
javnega prava, če to določajo mednarodne pogodbe, ki veljajo za Republiko
Slovenijo;
- za osebne potrebe tujega osebja diplomatskih in konzularnih predstavništev
ter posebnih misij, akreditiranih v Sloveniji, vključno z njihovimi družinskimi
člani;
- za osebne potrebe tujega osebja mednarodnih organizacij, vključno z njihovimi
družinskimi člani, če to določajo mednarodne pogodbe, ki veljajo za Slovenijo;
- za potrebe oboroženih sil drugih držav, pogodbenic Severnoatlantske zveze ali
spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz ali kantin, kadar te
sile sodelujejo pri zagotavljanju skupne obrambe;
- v drugo državo članico in namenjene za oborožene sile katerekoli države
članice, ki je pogodbenica Severnoatlantske zveze, razen namembne države
članice, za potrebe teh sil ali spremnega civilnega osebja ali za oskrbo
njihovih menz ali kantin, kadar te sile sodelujejo pri zagotavljanju skupne
obrambe.
Oprostitve DDV iz
tretje in četrte alinee te točke ne morejo uveljaviti državljani Slovenije
oziroma tuji državljani s stalnim prebivališčem v Sloveniji.
11. dobave zlata centralnim bankam;
12. dobave blaga pooblaščenim organizacijam, ki ga le-te izvozijo iz Skupnosti
kot del njihovih človekoljubnih, dobrodelnih dejavnosti ali dejavnosti
poučevanja, ki jih izvajajo izven Skupnosti. Dovoljenje se izda organizaciji,
ki izpolnjuje predpisane pogoje, in sicer za vsako dobavo blaga posebej ali pa
za določeno obdobje. Oprostitev po tej točki se izvede tako, da se pooblaščenim
organizacijam vrne plačani DDV, ki ga le-te niso mogle uveljaviti kot odbitek
vstopnega DDV v skladu s 40. členom tega zakona;
13. opravljanje storitev, vključno prevoznih storitev in pomožnih storitev,
razen opravljanja storitev, ki so oproščene v skladu s 26. in 27. členom tega
zakona, če so te neposredno povezane z izvozom oziroma uvozom blaga v smislu
drugega in tretjega odstavka 16. člena tega zakona;
14. storitve, ki jih opravijo zastopniki in drugi posredniki, ki delujejo v
imenu in za račun druge osebe, če so te storitve del transakcij iz tega člena
ali transakcij, opravljenih izven Skupnosti. Ta oprostitev se ne nanaša na
potovalne agente, ki dobavljajo v imenu in za račun potnika storitve, ki se
opravijo v drugih državah članicah.
31.a člen
(oproščene dobave blaga znotraj Skupnosti)
Plačila DDV so oproščene:
1. dobave blaga, kot so opredeljene v 4., 5. in 6. členu tega zakona, ki ga
odpošlje ali odpelje prodajalec ali oseba, ki pridobi blago ali druga oseba za
račun enega od njiju, v drugo državo članico, drugemu davčnemu zavezancu ali
pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki kot taka deluje v drugi državi
članici, kot je država, v kateri se odpošiljanje ali prevoz začne.
Ta oprostitev se ne nanaša na dobave blaga, ki jih opravijo davčni zavezanci,
ki so oproščeni obračunavanja DDV v skladu s 45. členom tega zakona ali na
dobave blaga, ki se opravijo za davčne zavezance ali pravne osebe, ki niso
davčni zavezanci, katerih pridobitve znotraj Skupnosti niso predmet DDV;
2. dobave novih prevoznih sredstev, ki jih odpošlje ali odpelje prodajalec ali
kupec ali druga oseba za njun račun, v drugo državo članico, davčnim zavezancem
ali pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci, katerih pridobitve znotraj
Skupnosti niso predmet DDV ali katerikoli drugi osebi, ki ni davčni zavezanec;
3. dobave trošarinskih izdelkov, ki jih odpošlje ali odpelje prodajalec, kupec
ali druga oseba za račun enega od njiju, v drugo državo članico, davčnim
zavezancem ali pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci, in izpolnjujejo pogoje
za izjemo po drugem odstavku 11.a člena tega zakona, kadar je za odpošiljanje
ali prevoz izdelkov izdan spremni dokument, trošarina plačana v državi
odpošiljanja in zavarovano njeno plačilo v namembni državi v skladu z zakonom,
ki ureja trošarine.
Ta oprostitev se ne nanaša na trošarinske izdelke, ki jih dobavijo davčni
zavezanci, ki so oproščeni obračunavanja DDV v skladu s prvim odstavkom 45.
člena tega zakona.
4. prenos blaga v smislu 7.a člena tega zakona, za katerega bi se priznavale
oprostitve v skladu s 1. do 3. točko tega člena, če bi bile opravljene za račun
drugega davčnega zavezanca.
[LB11]15. člen
(kraj dobave blaga)
-
pri dobavi plina preko distribucijskega sistema za
zemeljski plin ali dobavi električne energije davčnemu zavezancu –
preprodajalcu: kraj, kjer ima davčni zavezanec – preprodajalec sedež ali stalno
poslovno enoto, za katero je blago dobavljeno, oziroma če takega kraja ni kraj,
kjer ima stalno prebivališče ali kjer običajno prebiva.
Izraz »davčni zavezanec – preprodajalec« po tej alinei pomeni davčnega
zavezanca, katerega osnovna dejavnost v zvezi z nabavami plina in električne
energije je preprodaja takšnega blaga, in katerega lastna poraba tega blaga je
neznatna;
- pri dobavi plina preko distribucijskega sistema za zemeljski plin ali dobavi
električne energije, ki ni dobava iz prejšnje alinee: kraj, kjer naročnik
dejansko rabi in porabi plin ali električno energijo.
Kadar navedeni naročnik ne porabi plina ali električne energije v celoti, se
šteje, da sta bila neporabljen plin ali električna energija rabljena in
porabljena v kraju, kjer ima sedež ali stalno poslovno enoto, za katero sta
plin ali električna energija dobavljena. Če takega kraja ni, se šteje, da sta
bila plin ali električna energija rabljena in porabljena v kraju, kjer ima
stalno prebivališče ali kjer običajno prebiva.
II. OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE 1. Promet blaga 4.
člen |
5.
člen |
6.
člen dejavnosti, sprememba namembnosti ter zadržanje blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti) |
(1) Promet blaga pomeni prenos lastninske
pravice na opredmetenih stvareh, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Za promet blaga se šteje tudi:
1. promet blaga, opravljen za plačilo, na podlagi odločitve državnega organa,
organa lokalne skupnosti oziroma na podlagi zakona;
2. prodaja blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija ob nakupu
oziroma prodaji blaga;
3. izročitev blaga na podlagi pogodbe o najemu blaga za določeno obdobje
oziroma na podlagi prodajne pogodbe z odloženim plačilom, ki določa, da se ob
normalnem poteku dogodkov lastništvo prenese najkasneje ob plačilu zadnjega
obroka;
4. prenos stvarnih pravic in deležev na nepremičninah, ki dajejo imetniku
lastninsko pravico oziroma pravico posesti na nepremičnini ali delu
nepremičnine;
5. razpolaganje s poslovnimi sredstvi davčnega zavezanca s strani druge osebe,
vključno z likvidacijskim in stečajnim upraviteljem ter skrbnikom;
6. dobava električne energije, plina ter energije za ogrevanje, zamrzovanje
oziroma hlajenje;
7. uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca;
8. uporaba blaga za namene opravljanja dejavnosti, sprememba namembnosti ter
zadržanje blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti;
9. zamenjava blaga.
[LB14]3.a člen
(pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki so predmet obdavčitve)
DDV
se obračunava in plačuje tudi od:
1. blaga, ki ga na ozemlju Slovenije pridobi davčni zavezanec v okviru
opravljanja svoje dejavnosti ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, za
plačilo, če je prodajalec davčni zavezanec v drugi državi članici, ki v skladu
z zakonodajo te države članice ni oproščen obračunavanja DDV kot mali davčni
zavezanec, in ni zajet z ureditvijo iz drugega stavka prve alinee prvega
odstavka 15. člena [LB14] tega zakona ali iz prvega
odstavka 15.a člena [LB14] tega zakona;
[LB15]31. člen
(oprostitve
pri izvozu iz Skupnosti in podobnih transakcijah
ter pri mednarodnih prevozih)
4. dobava blaga za
oskrbovanje z gorivom in drugo oskrbovanje:
a) plovil za plovbo na
odprtem morju, ki opravljajo prevoz potnikov za plačilo ali so namenjena za
opravljanje komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti;
b) plovil za reševanje ali pomoč na morju ali za priobalni ribolov, razen za
oskrbovanje ladij za priobalni ribolov;
c) vojaških plovil, kot so opredeljena pod tarifno številko 89.01 A skupne
carinske tarife, ki zapustijo državo in so namenjena v tuja pristanišča oziroma
sidrišča.
5. dobava, izboljšave,
popravilo, vzdrževanje, zakup in najem plovil iz podtočke a) in b) prejšnje
točke ter dobava, najem, popravilo in vzdrževanje opreme, vključno z ribiško
opremo, ki je vgrajena ali se v ali na njih uporablja;
6. dobava, izboljšave, popravilo, vzdrževanje, zakup in najem zrakoplovov, ki
jih uporabljajo letalski prevozniki za zračne prevoze na mednarodnih zračnih
progah za plačilo ter dobava, najem, popravilo in vzdrževanje opreme, ki je
vgrajena v zrakoplov ali se v ali na njih uporablja;
7. dobava blaga zaradi oskrbovanja z gorivom in drugega oskrbovanja zrakoplovov
iz prejšnje točke;
8. opravljanje storitev, razen storitev iz 5. točke tega člena, za neposredne
potrebe plovil iz navedene točke ali njihovega tovora;
9. opravljanje storitev, razen storitev iz 6. točke tega člena, za neposredne
potrebe zrakoplovov iz navedene točke ali njihovega tovora;
10. dobave blaga in storitev, ki so namenjene:
- za službene potrebe
diplomatskih in konzularnih predstavništev ter posebnih misij, akreditiranih v
Sloveniji, razen konzularnih predstavništev, ki jih vodijo častni konzularni
funkcionarji;
- za službene potrebe mednarodnih organizacij in drugih subjektov mednarodnega
javnega prava, če to določajo mednarodne pogodbe, ki veljajo za Republiko
Slovenijo;
- za osebne potrebe tujega osebja diplomatskih in konzularnih predstavništev
ter posebnih misij, akreditiranih v Sloveniji, vključno z njihovimi družinskimi
člani;
- za osebne potrebe tujega osebja mednarodnih organizacij, vključno z njihovimi
družinskimi člani, če to določajo mednarodne pogodbe, ki veljajo za Slovenijo;
- za potrebe oboroženih sil drugih držav, pogodbenic Severnoatlantske zveze ali
spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz ali kantin, kadar te
sile sodelujejo pri zagotavljanju skupne obrambe;
- v drugo državo članico in namenjene za oborožene sile katerekoli države
članice, ki je pogodbenica Severnoatlantske zveze, razen namembne države
članice, za potrebe teh sil ali spremnega civilnega osebja ali za oskrbo
njihovih menz ali kantin, kadar te sile sodelujejo pri zagotavljanju skupne obrambe.
Oprostitve DDV iz
tretje in četrte alinee te točke ne morejo uveljaviti državljani Slovenije
oziroma tuji državljani s stalnim prebivališčem v Sloveniji.
[LB16]1. Posebna ureditev za male davčne zavezance
45.
člen
(oprostitev obračunavanja DDV)
(2)
Davčni zavezanec, predstavnik gospodinjstva, ki opravlja dejavnost kmetijstva
in gozdarstva, za katero se plačuje davek od dohodka po katastrskem dohodku
kmetijskih in gozdnih zemljišč, ne obračunava DDV, če skupni katarstski dohodek
vseh članov gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 1,500.000
tolarjev. Tak davčni zavezanec ne sme obračunavati DDV, na izdanih računih ne
sme izkazovati DDV, nima pravice do odbitka vstopnega DDV v skladu s 40. členom tega zakona in mu za potrebe tega zakona ni treba
voditi knjigovodstva v skladu s 56. členom tega
zakona. Z gospodinjstvom je mišljena skupnost življenja, pridobivanja in
trošenja sredstev.
(pavšalno
nadomestilo)
(1) Davčni zavezanec
iz drugega odstavka 45. člena tega zakona ima ob dobavi kmetijskih in
gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki so rezultat
dejavnosti, za katero se plačuje davek od dohodka po katastrskem dohodku
kmetijskih in gozdnih zemljišč, pravico do pavšalnega nadomestila vstopnega DDV
(v nadaljnjem besedilu: pavšalno nadomestilo), pod pogoji in na način, določen
s tem členom.
(2) Pravico do pavšalnega nadomestila imajo le tisti davčni zavezanci iz
drugega odstavka 45. člena tega zakona, ki opravijo promet blaga in storitev iz
prvega odstavka tega člena davčnim zavezancem, ki morajo obračunavati in
plačevati DDV v skladu s tem zakonom.
(3) Davčni zavezanci - kupci blaga oziroma naročniki storitev iz prvega
odstavka tega člena, so dolžni plačilu za ta promet prišteti znesek pavšalnega
nadomestila v višini 4% od odkupne vrednosti.
(4) Davčni zavezanci iz tretjega odstavka tega člena imajo pravico, da pavšalno
nadomestilo odbijejo kot vstopni DDV pod pogoji, določenimi s tem zakonom.
(5) Davčni zavezanci iz drugega odstavka 45. člena tega zakona imajo pravico do
pavšalnega nadomestila, če so predhodno pridobili dovoljenje davčnega organa.
Imetnik dovoljenja mora za obdobje veljavnosti dovoljenja sestaviti obračun
pavšalnega nadomestila in ga predložiti davčnemu organu do 31. januarja
tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
(6) Podrobnejše določbe o pogojih in načinu izvajanja tega člena izda minister,
pristojen za finance.
2. Posebna ureditev za
potovalne agencije
[LB18] [LB18]3.a člen
(pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki so predmet obdavčitve)
DDV
se obračunava in plačuje tudi od:
1. blaga, ki ga na ozemlju Slovenije pridobi davčni zavezanec v okviru
opravljanja svoje dejavnosti ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, za plačilo,
če je prodajalec davčni zavezanec v drugi državi članici, ki v skladu z
zakonodajo te države članice ni oproščen obračunavanja DDV kot mali davčni
zavezanec, in ni zajet z ureditvijo iz drugega stavka prve alinee prvega
odstavka 15. člena [LB18] tega zakona ali iz prvega
odstavka 15.a člena [LB18] tega zakona;
[LB19]31. člen
(oprostitve pri izvozu iz Skupnosti in podobnih transakcijah
ter pri mednarodnih prevozih)
5. dobava, izboljšave, popravilo, vzdrževanje,
zakup in najem plovil iz podtočke a) in b) prejšnje točke ter dobava, najem,
popravilo in vzdrževanje opreme, vključno z ribiško opremo, ki je vgrajena ali
se v ali na njih uporablja;
[LB20]31.
člen
(oprostitve pri izvozu iz Skupnosti in podobnih transakcijah
ter pri mednarodnih prevozih)
6. dobava, izboljšave, popravilo, vzdrževanje, zakup in najem
zrakoplovov, ki jih uporabljajo letalski prevozniki za zračne prevoze na
mednarodnih zračnih progah za plačilo ter dobava, najem, popravilo in
vzdrževanje opreme, ki je vgrajena v zrakoplov ali se v ali na njih uporablja;
[LB21]3.a člen
(pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki so predmet obdavčitve)
3. trošarinskih
izdelkov, ki jih na ozemlju Slovenije od prodajalca iz druge države članice za
plačilo pridobi davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec in
izpolnjuje pogoje za izjemo iz drugega odstavka 11.a člena [LB21] tega zakona, in za
katere, v skladu z zakonom, ki ureja trošarine, nastane obveznost obračuna
trošarine v Sloveniji.
[LB23]17. člen
(kraj opravljanja storitev)
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena
se pri storitvah:
1. prenosa, izkoriščanja ter opustitve premoženjskih pravic;
2. ekonomskega propagiranja;
3. svetovalcev, inženirjev, odvetnikov in notarjev, revizorjev in računovodij,
tolmačev, prevajalcev in podobnih storitvah, storitvah računalništva in dajanja
informacij;
4. v zvezi s prenehanjem ali opustitvijo opravljanja dejavnosti;
5. bančnih, finančnih in zavarovalnih storitvah, vključno pozavarovalnih
storitvah, razen najema trezorjev;
6. posredovanja delovne sile;
7. telekomunikacij;
Telekomunikacije so vsak prenos, oddajanje ali sprejemanje znakov, signalov,
pisane besede, slike, zvoka ali sporočil po žičnih, radijskih, optičnih ali
drugih elektromagnetnih sistemih, vključno s prenosom pravice do uporabe
sredstev za takšen prenos, oddajanje ali sprejemanje. Telekomunikacije
vključujejo tudi priključitev na globalno informacijsko mrežo.
8. najema premičnih stvari, razen najema vseh oblik
prevoznih sredstev;
9. posredovanja v zvezi s storitvami iz tega odstavka,
ki jih opravljajo posredniki v imenu in za račun naročnika;
10. oddajanja radijskih in televizijskih programov;
11. ki so elektronsko opravljene;
za kraj opravljanja storitev šteje kraj, kjer ima naročnik sedež ali stalno
poslovno enoto, za katero je storitev opravljena, oziroma če takega kraja ni,
kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva, če so storitve
opravljene za naročnika s sedežem izven Skupnosti ali za davčnega zavezanca s
sedežem v drugi državi članici;
12. zagotavljanje dostopa do in prevoz ali prenos
preko distribucijskih sistemov za zemeljski plin ali električno energijo in
opravljanje drugih, s tem neposredno povezanih storitev.
18.a
člen |
18.b
člen |
18.c
člen |
18.d
člen |
(1) Ne glede na
2. točko drugega odstavka 17. člena
tega zakona se šteje, da je storitev prevoza blaga znotraj Skupnosti opravljena
tam, kjer je kraj odhoda.
(2) Izrazi v tem členu imajo naslednji pomen:
- »prevoz blaga znotraj Skupnosti« pomeni prevoz, pri katerem sta kraj odhoda
in namembni kraj na ozemlju dveh različnih držav članic.
Kot prevoz blaga znotraj Skupnosti se šteje tudi prevoz blaga, kjer sta kraj
odhoda in namembni kraj na ozemlju Slovenije, če je takšen prevoz neposredno
povezan s prevozom blaga, kjer sta kraj odhoda in namembni kraj na ozemlju dveh
različnih držav članic;
- »kraj odhoda« pomeni kraj, v katerem se prevoz blaga dejansko začne;
- »namembni kraj« pomeni kraj, kjer se prevoz blaga dejansko konča.
[LB25]28.c člen
(druge oprostitve pri pridobitvah blaga znotraj Skupnosti)
Plačila DDV so oproščene pridobitve blaga v Skupnosti, kadar so izpolnjeni
naslednji pogoji:
- blago pridobi davčni zavezanec, ki nima sedeža na ozemlju Slovenije, vendar
je identificiran za DDV v drugi državi članici,
- blago pridobi za namene nadaljnjih dobav blaga, ki jih opravi ta davčni
zavezanec na ozemlju Slovenije,
- blago, ki ga ta davčni zavezanec tako pridobi, se neposredno odpošlje ali
odpelje iz druge države članice kot je država, v kateri je identificiran za
DDV, in je namenjeno osebi, ki je prejemnik nadaljnjih dobav,
- prejemnik nadaljnjih dobav blaga je davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni
davčni zavezanec, ki je identificirana za DDV v Sloveniji, in
- oseba, ki je dolžna plačati davek za dobave, ki jih opravi davčni zavezanec
iz prve alinee tega člena, je prejemnik blaga iz 4. točke prvega odstavka 12.
člena tega zakona.
[LB27]31.a člen
(oproščene dobave blaga znotraj Skupnosti)
Plačila DDV so oproščene:
2. dobave novih prevoznih sredstev, ki jih odpošlje ali odpelje prodajalec ali
kupec ali druga oseba za njun račun, v drugo državo članico, davčnim zavezancem
ali pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci, katerih pridobitve znotraj
Skupnosti niso predmet DDV ali katerikoli drugi osebi, ki ni davčni zavezanec;
[LB29]15. člen
(kraj dobave blaga)
(1) Za kraj dobave blaga se šteje:
- kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga
prejemniku, ne glede na to, ali odpošiljanje ali prevoz opravi dobavitelj,
prejemnik ali kdo drug za račun enega od njiju. Kadar blago instalira ali
sestavi dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, s poskusnim zagonom ali
brez, se za kraj dobave šteje kraj, kjer je blago instalirano ali sestavljeno;
(3) Kadar je kraj
odhoda pošiljke ali prevoza blaga v tretji državi, se ne glede na prvo alineo
prvega odstavka tega člena šteje, da je kraj dobave, ki jo opravi uvoznik, kot
je opredeljen v tretjem odstavku 12. člena [LB29] tega zakona in kraj
vsakršnih kasnejših dobav, v državi članici uvoza blaga.
[LB30]11.a člen
(pridobitev blaga znotraj Skupnosti)
(2) Ne glede na 1.
točko 3.a člena [LB30] tega zakona, se DDV
ne obračunava in ne plačuje od:
1. blaga, ki ga znotraj Skupnosti pridobi davčni zavezanec ali pravna oseba, ki
ni davčni zavezanec, če bi bila dobava takšnega blaga, če bi bil promet opravljen
med osebami v Sloveniji, oproščena plačila DDV v skladu s 4. do 10. točko 31.
člena [LB30]tega zakona;
2. drugega blaga, razen blaga iz prejšnje točke, ki ga znotraj Skupnosti
pridobi davčni zavezanec iz drugega odstavka 45. člena [LB30] tega zakona za namene
opravljanja dejavnosti kmetijstva in gozdarstva, ki se obdavčuje po sistemu
pavšalne ureditve v skladu s 46. členom [LB30] tega zakona, davčni
zavezanec, ki opravlja izključno dobave blaga ali storitev, pri katerih ni
pravice do odbitka vstopnega DDV, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec,
vendar le:
- če skupni znesek
pridobitev v tekočem koledarskem letu ne preseže 10.000 evrov v tolarski
protivrednosti in
- pod pogojem, da skupni znesek pridobitev blaga znotraj Skupnosti v preteklem
koledarskem letu, ni presegel zneska iz prejšnje alinee.
[LB33]32.a člen
(uporaba tega zakona za blago, uvoženo iz tretjih ozemelj
oziroma izvoženo v tretja ozemlja)
(3) Če je namembni kraj pri prevozu ali
pošiljanju blaga iz prvega odstavka tega člena v drugi državi članici, kot je
država članica, v kateri je blago vnešeno v Skupnost, se blago prevaža znotraj
Skupnosti v skladu z določbami evropskih carinskih predpisov, ki urejajo
notranji tranzitni postopek, vendar le, če je v skladu s temi predpisi za to
blago ob vnosu v Skupnost vložena tranzitna deklaracija.
(4) Če je za blago iz prvega odstavka tega člena v trenutku vnosa v Skupnost
začet postopek, zaradi katerega bi, če bi bilo blago uvoženo v smislu 1. točke 11. člena tega zakona,
zavezanec za blago lahko uveljavil oprostitev iz prvega odstavka 32. člena tega zakona, velja oprostitev iz prvega odstavka 32. člena tega zakona tudi za blago iz prvega odstavka tega
člena.
[LB34]17. člen
(kraj opravljanja storitev)
(3)
Ne glede na prvi odstavek tega člena se pri storitvah:
1. prenosa, izkoriščanja ter opustitve premoženjskih pravic;
2. ekonomskega propagiranja;
3. svetovalcev, inženirjev, odvetnikov in notarjev, revizorjev in računovodij,
tolmačev, prevajalcev in podobnih storitvah, storitvah računalništva in dajanja
informacij;
4. v zvezi s prenehanjem ali opustitvijo opravljanja dejavnosti;
5. bančnih, finančnih in zavarovalnih storitvah, vključno pozavarovalnih
storitvah, razen najema trezorjev;
6. posredovanja delovne sile;
7. telekomunikacij;
Telekomunikacije so vsak prenos, oddajanje ali sprejemanje znakov, signalov,
pisane besede, slike, zvoka ali sporočil po žičnih, radijskih, optičnih ali
drugih elektromagnetnih sistemih, vključno s prenosom pravice do uporabe
sredstev za takšen prenos, oddajanje ali sprejemanje. Telekomunikacije
vključujejo tudi priključitev na globalno informacijsko mrežo.
8. najema premičnih stvari, razen najema vseh oblik
prevoznih sredstev;
9. posredovanja v zvezi s storitvami iz tega odstavka,
ki jih opravljajo posredniki v imenu in za račun naročnika;
10. oddajanja radijskih in televizijskih programov;
11. ki so elektronsko opravljene;
za kraj opravljanja storitev šteje kraj, kjer ima naročnik sedež ali stalno
poslovno enoto, za katero je storitev opravljena, oziroma če takega kraja ni,
kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva, če so storitve
opravljene za naročnika s sedežem izven Skupnosti ali za davčnega zavezanca s
sedežem v drugi državi članici;
12. zagotavljanje dostopa do in prevoz ali prenos preko distribucijskih
sistemov za zemeljski plin ali električno energijo in opravljanje drugih, s tem
neposredno povezanih storitev.
[LB35] [LB35]17. člen
(kraj opravljanja storitev)
(3)
Ne glede na prvi odstavek tega člena se pri storitvah:
11. ki so elektronsko opravljene;
za kraj opravljanja storitev šteje kraj, kjer ima naročnik sedež ali stalno
poslovno enoto, za katero je storitev opravljena, oziroma če takega kraja ni,
kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva, če so storitve
opravljene za naročnika s sedežem izven Skupnosti ali za davčnega zavezanca s
sedežem v drugi državi članici;
[LB36]17. člen
(kraj opravljanja storitev)
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena
se pri storitvah:
1. prenosa, izkoriščanja ter opustitve premoženjskih pravic;
2. ekonomskega propagiranja;
3. svetovalcev, inženirjev, odvetnikov in notarjev, revizorjev in računovodij,
tolmačev, prevajalcev in podobnih storitvah, storitvah računalništva in dajanja
informacij;
4. v zvezi s prenehanjem ali opustitvijo opravljanja dejavnosti;
5. bančnih, finančnih in zavarovalnih storitvah, vključno pozavarovalnih
storitvah, razen najema trezorjev;
6. posredovanja delovne sile;
7. telekomunikacij;
Telekomunikacije so vsak prenos, oddajanje ali sprejemanje znakov, signalov,
pisane besede, slike, zvoka ali sporočil po žičnih, radijskih, optičnih ali
drugih elektromagnetnih sistemih, vključno s prenosom pravice do uporabe
sredstev za takšen prenos, oddajanje ali sprejemanje. Telekomunikacije
vključujejo tudi priključitev na globalno informacijsko mrežo.
8. najema premičnih stvari, razen najema vseh oblik
prevoznih sredstev;
9. posredovanja v zvezi s storitvami iz tega odstavka,
ki jih opravljajo posredniki v imenu in za račun naročnika;
10. oddajanja radijskih in televizijskih programov;
11. ki so elektronsko opravljene;
za kraj opravljanja storitev šteje kraj, kjer ima naročnik sedež ali stalno
poslovno enoto, za katero je storitev opravljena, oziroma če takega kraja ni,
kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva, če so storitve
opravljene za naročnika s sedežem izven Skupnosti ali za davčnega zavezanca s
sedežem v drugi državi članici;
12. zagotavljanje dostopa do in prevoz ali prenos
preko distribucijskih sistemov za zemeljski plin ali električno energijo in
opravljanje drugih, s tem neposredno povezanih storitev.
[LB37]17.
člen
(kraj opravljanja storitev)
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena
se za kraj opravljanja storitev šteje:
b) pomožne
prevozne storitve, kot so storitve nakladanja, razkladanja, pretovarjanja in
druge storitve v zvezi z navedenimi ali drugimi storitvami v povezavi s
prevozom;
[LB39]17. člen
(kraj opravljanja storitev)
(1) Za kraj, kjer
je storitev opravljena, se šteje kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki opravlja
storitve, sedež ali stalno poslovno enoto, iz katere je opravljena storitev,
oziroma če takega kraja ni, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali kjer
običajno prebiva.
[LB40]17. člen
(kraj opravljanja storitev)
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena
se pri storitvah:
1. prenosa, izkoriščanja ter opustitve premoženjskih pravic;
2. ekonomskega propagiranja;
3. svetovalcev, inženirjev, odvetnikov in notarjev, revizorjev in računovodij,
tolmačev, prevajalcev in podobnih storitvah, storitvah računalništva in dajanja
informacij;
4. v zvezi s prenehanjem ali opustitvijo opravljanja dejavnosti;
5. bančnih, finančnih in zavarovalnih storitvah, vključno pozavarovalnih
storitvah, razen najema trezorjev;
6. posredovanja delovne sile;
7. telekomunikacij;
Telekomunikacije so vsak prenos, oddajanje ali sprejemanje znakov, signalov,
pisane besede, slike, zvoka ali sporočil po žičnih, radijskih, optičnih ali
drugih elektromagnetnih sistemih, vključno s prenosom pravice do uporabe
sredstev za takšen prenos, oddajanje ali sprejemanje. Telekomunikacije
vključujejo tudi priključitev na globalno informacijsko mrežo.
8. najema premičnih stvari, razen najema vseh oblik
prevoznih sredstev;
9. posredovanja v zvezi s storitvami iz tega odstavka,
ki jih opravljajo posredniki v imenu in za račun naročnika;
10. oddajanja radijskih in televizijskih programov;
11. ki so elektronsko opravljene;
za kraj opravljanja storitev šteje kraj, kjer ima naročnik sedež ali stalno
poslovno enoto, za katero je storitev opravljena, oziroma če takega kraja ni,
kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva, če so storitve
opravljene za naročnika s sedežem izven Skupnosti ali za davčnega zavezanca s
sedežem v drugi državi članici;
12. zagotavljanje dostopa do in prevoz ali prenos
preko distribucijskih sistemov za zemeljski plin ali električno energijo in
opravljanje drugih, s tem neposredno povezanih storitev.
[LB42]28.c člen
(druge oprostitve pri pridobitvah blaga znotraj Skupnosti)
Plačila
DDV so oproščene pridobitve blaga v Skupnosti, kadar so izpolnjeni naslednji
pogoji:
- oseba, ki je dolžna
plačati davek za dobave, ki jih opravi davčni zavezanec iz prve alinee tega
člena, je prejemnik blaga iz 4. točke prvega odstavka 12. člena tega zakona.
[LB43]39.b člen
(predložitev kvartalnega poročila)
(1) Dobave blaga znotraj Skupnosti mora davčni zavezanec, identificiran za
namene DDV, izkazati v kvartalnem poročilu za obdobje poročanja.
(2) Kvartalno poročilo iz prvega odstavka tega člena mora davčni zavezanec,
identificiran za namene DDV, predložiti davčnemu organu do 10. dne drugega meseca, ki sledi obdobju poročanja.
(3) V kvartalnem poročilu mora davčni zavezanec navesti vse potrebne podatke za
poročanje o dobavah blaga znotraj Skupnosti osebi, identificirani za namene DDV
v drugi državi članici in popravke podatkov za pretekla obdobja poročanja. V
kvartalno poročilo se vpisujejo podatki o skupni vrednosti dobav, razčlenjenih
po prejemnikih blaga.
(4) Kvartalno poročilo iz prvega odstavka tega člena lahko davčni zavezanec v
roku iz drugega odstavka tega člena predloži tudi v elektronski obliki preko
elektronskih sredstev, pod pogoji, ki jih predpiše minister, pristojen za
finance.
(5) Vsebino in obliko kvartalnega poročila predpiše minister, pristojen za
finance.
[LB44]II. OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE
1. Promet blaga
4.
člen
(promet blaga)
(2) Za promet blaga se šteje tudi:
3. izročitev
blaga na podlagi pogodbe o najemu blaga za določeno obdobje oziroma na podlagi
prodajne pogodbe z odloženim plačilom, ki določa, da se ob normalnem poteku
dogodkov lastništvo prenese najkasneje ob plačilu zadnjega obroka;
5.
člen |
6.
člen |
4. zamenjava
storitev. 9.
člen |
(1)
Za uporabo blaga iz 7. točke drugega odstavka 4. člena [LB45] tega zakona se šteje uporaba blaga, ki je
del poslovnih sredstev davčnega zavezanca za zasebne namene ali za zasebne
namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali odtujitev blaga
za zmanjšano plačilo ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene, kot za
namene opravljanja njegove dejavnosti, če je bil od tega blaga oziroma dela
blaga v celoti ali deloma odbit vstopni DDV. Uporaba blaga iz tega odstavka se
šteje za promet blaga, opravljen za plačilo.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za promet blaga, opravljen za
plačilo, ne šteje:
1. brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim
kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče,
da se prodajajo;
[LB46]VI. OBDAVČLJIVI DOGODEK IN OBVEZNOST
OBRAČUNA DDV
19.
člen
(splošno)
(1) Obdavčljivi
dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so
storitve opravljene.
(2) Če je račun izdan pred opravljeno dobavo blaga oziroma pred opravljeno
storitvijo, nastane obveznost obračuna DDV, ko je izdan račun.
(3) Če račun ni izdan, blago pa je bilo dobavljeno oziroma storitev opravljena,
se DDV obračuna najkasneje zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je nastal
obdavčljivi dogodek.
(4) Za dobave blaga, razen dobav iz 3. točke drugega odstavka 4. člena [LB46] tega zakona, in
opravljanje storitev, pri katerih se izdajajo zaporedni obračuni ali se
izvršijo zaporedna plačila, se šteje, da so opravljene v trenutku, ko poteče
obdobje, na katerega se taki obračuni ali plačila nanašajo, vendar to obdobje
ne sme biti daljše od enega leta.
(5) Če je plačilo izvršeno, preden je blago dobavljeno ali preden so storitve
opravljene, nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila in od
prejetega zneska plačila.
(6) Pri prometu blaga oziroma storitev po 5., 6. in 9. členu [LB46] tega zakona nastane
obveznost obračuna DDV v davčnem obdobju, v katerem je nastal obdavčljivi
dogodek.
VI. OBDAVČLJIVI DOGODEK IN OBVEZNOST OBRAČUNA DDV 19. člen |
20.
člen |
(1) Obdavčljivi
dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so
storitve opravljene.
(2) Če je račun izdan pred opravljeno dobavo blaga oziroma pred opravljeno
storitvijo, nastane obveznost obračuna DDV, ko je izdan račun.
(3) Če račun ni izdan, blago pa je bilo dobavljeno oziroma storitev opravljena,
se DDV obračuna najkasneje zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je nastal
obdavčljivi dogodek.
(4) Za dobave blaga, razen dobav iz 3. točke drugega odstavka 4. člena [LB47] tega zakona, in
opravljanje storitev, pri katerih se izdajajo zaporedni obračuni ali se
izvršijo zaporedna plačila, se šteje, da so opravljene v trenutku, ko poteče
obdobje, na katerega se taki obračuni ali plačila nanašajo, vendar to obdobje
ne sme biti daljše od enega leta.
(5) Če je plačilo izvršeno, preden je blago dobavljeno ali preden so storitve
opravljene, nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila in od
prejetega zneska plačila.
(6) Pri prometu blaga oziroma storitev po 5., 6. in 9. členu [LB47] tega zakona nastane
obveznost obračuna DDV v davčnem obdobju, v katerem je nastal obdavčljivi
dogodek.
[LB48]31.a člen
(oproščene dobave blaga znotraj Skupnosti)
Plačila DDV so
oproščene:
1. dobave blaga, kot so opredeljene v 4., 5. in 6. členu tega zakona, ki ga
odpošlje ali odpelje prodajalec ali oseba, ki pridobi blago ali druga oseba za
račun enega od njiju, v drugo državo članico, drugemu davčnemu zavezancu ali
pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki kot taka deluje v drugi državi
članici, kot je država, v kateri se odpošiljanje ali prevoz začne.
Ta oprostitev se ne nanaša na dobave blaga, ki jih opravijo davčni zavezanci,
ki so oproščeni obračunavanja DDV v skladu s 45. členom tega zakona ali na
dobave blaga, ki se opravijo za davčne zavezance ali pravne osebe, ki niso
davčni zavezanci, katerih pridobitve znotraj Skupnosti niso predmet DDV;
2. dobave novih prevoznih sredstev, ki jih odpošlje ali odpelje prodajalec ali
kupec ali druga oseba za njun račun, v drugo državo članico, davčnim zavezancem
ali pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci, katerih pridobitve znotraj
Skupnosti niso predmet DDV ali katerikoli drugi osebi, ki ni davčni zavezanec;
3. dobave trošarinskih izdelkov, ki jih odpošlje ali odpelje prodajalec, kupec
ali druga oseba za račun enega od njiju, v drugo državo članico, davčnim
zavezancem ali pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci, in izpolnjujejo pogoje
za izjemo po drugem odstavku 11.a člena tega zakona, kadar je za odpošiljanje
ali prevoz izdelkov izdan spremni dokument, trošarina plačana v državi
odpošiljanja in zavarovano njeno plačilo v namembni državi v skladu z zakonom,
ki ureja trošarine.
Ta oprostitev se ne nanaša na trošarinske izdelke, ki jih dobavijo davčni
zavezanci, ki so oproščeni obračunavanja DDV v skladu s prvim odstavkom 45.
člena tega zakona.
4. prenos blaga v smislu 7.a člena tega zakona, za katerega bi se priznavale
oprostitve v skladu s 1. do 3. točko tega člena, če bi bile opravljene za račun
drugega davčnega zavezanca.
[LB49]16. člen
(kraj uvoza blaga)
(2) Če je za blago iz
1. točke 11. člena [LB49] tega zakona ob vnosu
v Skupnost začet eden od postopkov iz prvega odstavka 32. člena tega zakona,
postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev ali zunanji
tranzitni postopek, je ne glede na prvi odstavek tega člena kraj uvoza takega
blaga v državi članici, na ozemlju katere se ti postopki končajo.
(3) Če je za blago iz 2. točke 11.člena [LB49]tega zakona ob vnosu v
Skupnost začet eden od postopkov iz tretjega ali četrtega odstavka 32.a člena [LB49] tega zakona, je ne
glede na prvi odstavek tega člena kraj uvoza v državi članici, na ozemlju
katere se ti postopki končajo.
5.
člen |
6.
člen |
(1) Za uporabo blaga iz 7. točke drugega
odstavka 4. člena [LB50] tega zakona se
šteje uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca za zasebne
namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega
blaga ali odtujitev blaga za zmanjšano plačilo ali kakršnakoli uporaba blaga za
druge namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je bil od tega
blaga oziroma dela blaga v celoti ali deloma odbit vstopni DDV. Uporaba blaga
iz tega odstavka se šteje za promet blaga, opravljen za plačilo.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za promet blaga, opravljen za
plačilo, ne šteje:
1. brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim
kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče,
da se prodajajo;
[LB51]4. zamenjava storitev.
9.
člen
(uporaba storitev za neposlovne namene)
(1) Za uporabo
storitev iz 3. točke drugega odstavka 8. člena [LB51] tega zakona se šteje:
1. uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca za
opravljanje storitev v zasebne namene ali v zasebne namene zaposlenih oziroma
uporaba za druge namene kot za namene opravljanja dejavnosti;
2. promet storitev, ki ga davčni zavezanec opravi brez ali za zmanjšano plačilo
za zasebne namene ali za zasebne namene zaposlenih oziroma za druge namene kot
za namene opravljanja dejavnosti.
(2) Uporaba blaga iz 1. točke in promet storitev iz 2. točke prvega odstavka
tega člena se šteje za promet storitev, opravljen za plačilo.
[LB52]21. člen
(davčna osnova ter popravek davčne osnove)
(1) Osnova za DDV (v
nadaljnjem besedilu: davčna osnova) je vse, kar predstavlja plačilo (v denarju,
v stvareh ali v storitvah), ki ga je ali ga bo davčni zavezanec prejel od
kupca, naročnika ali tretje osebe za opravljen promet blaga oziroma storitev,
vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takega prometa, razen
DDV, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) V davčno osnovo se vštevajo, če že niso všteti:
1. trošarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV;
2. posredni stroški kot so provizije, stroški embaliranja, prevoza in zavarovanja,
ki jih dobavitelj zaračuna kupcu oziroma naročniku storitve;
3. (črtana).
(3) Če plačilo za opravljen promet blaga oziroma storitev ni izvršeno v denarju
ali ni v celoti izvršeno v denarju, je davčna osnova enaka tržni vrednosti
blaga oziroma storitev v času in kraju opravljenega prometa.
(4) Pri zamenjavi blaga oziroma storitev je davčna osnova vrednost prejetega
blaga oziroma storitev.
(5) Pri prometu blaga oziroma storitev, ki ga opravi davčni zavezanec, ki v
Sloveniji nima sedeža, je davčna osnova vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je
ali ga bo prejemnik blaga oziroma storitev moral izvršiti dobavitelju.
(6) Pri prometu blaga iz 5. in 6. člena [LB52] tega zakona je davčna
osnova nabavna cena zadevnega ali podobnega blaga, ki ne vključuje DDV oziroma
lastna cena blaga v času in kraju opravljenega prometa, pri prometu storitev iz
9. člena [LB52]tega zakona pa stroški
davčnega zavezanca za opravljeno storitev.
(7) Če je zaradi neposlovnih razlogov plačilo manjše od tržne vrednosti ali če
ni plačila, je davčna osnova tržna vrednost blaga oziroma storitev v času in
kraju opravljenega prometa.
(8) Če plačilo za opravljen promet blaga oziroma storitev preseže znesek, do
katerega bi bil davčni zavezanec upravičen, je davčna osnova prejeto plačilo, v
katero ni vključen DDV na ta promet.
(9) V davčno osnovo se ne vštevajo:
1. znižanja cen in popusti, odobreni na računu v času opravljenega prometa,
finančni popusti za predčasno plačilo (plačilo pred rokom zapadlosti);
2. zneski, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za
izdatke, ki jih je plačal v njegovem imenu in za njegov račun, in jih vodi v
svojem knjigovodstvu kot prehodne postavke. Davčni zavezanec mora zagotoviti
dokazila o dejanskem znesku teh izdatkov in ne sme odbiti morebiti zaračunanega
DDV od teh transakcij.
(10) Če se davčna osnova naknadno spremeni zaradi vračila, preklica naročila,
popustov, nezmožnosti plačila ali znižanja cene po dobavi, lahko davčni
zavezanec, ki je opravil promet blaga ali storitev, popravi (zmanjša) znesek
DDV. Davčni zavezanec lahko popravi oziroma zmanjša znesek DDV, če davčni
zavezanec, kateremu je bil opravljen promet blaga oziroma storitev, popravi
(zmanjša) odbitek vstopnega DDV in če o tem pisno obvesti dobavitelja.
(11) Ne glede na deseti odstavek tega člena lahko davčni zavezanec zaradi
nezmožnosti poplačila popravi (zmanjša) znesek DDV, če na podlagi pravnomočnega
sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali o uspešno zaključenem
postopku prisilne poravnave ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti.
Na enak način lahko postopa tudi davčni zavezanec, če pridobi pravnomočni sklep
sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka oziroma drugo listino, iz katere je
razvidno, da v zaključenem izvršilnem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil
poplačan v celoti, ter davčni zavezanec, ki ni bil poplačan oziroma ni bil
poplačan v celoti, ker je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra oziroma
drugih ustreznih registrov ali predpisanih evidenc. Če davčni zavezanec
naknadno prejme plačilo ali delno plačilo za opravljen promet blaga oziroma
storitev, v zvezi s katerim je uveljavil popravek davčne osnove v skladu s tem
odstavkom, mora od prejetega zneska obračunati DDV.
(12) Če se spremeni znesek DDV, obračunan pri uvozu blaga, ki ga je davčni
zavezanec upošteval kot odbitek vstopnega DDV, se na podlagi carinskega
dokumenta ali odločbe carinskega organa lahko popravi odbitek vstopnega DDV za
nastalo razliko.
(13) V davčno osnovo se ne vštevajo stroški vračljive embalaže, ki se pri
dobavitelju blaga v vračljivi embalaži vodijo evidenčno.
[LB54]11.b člen
(transakcije, ki se obravnavajo kot pridobitve blaga znotraj Skupnosti)
Za pridobitev blaga znotraj Skupnosti,
opravljeno za plačilo, se šteje tudi:
- uporaba blaga za namene opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, ki ga
odpošlje ali odpelje ta davčni zavezanec ali druga oseba za njegov račun iz
druge države članice, na ozemlju katere je bilo blago izdelano, črpano,
predelano, kupljeno, pridobljeno, ali kamor ga je davčni zavezanec uvozil v
okviru opravljanja dejavnosti v to drugo državo članico;
- blago, ki ga pridobijo oborožene sile države članice Severnoatlantske zveze
za njihove potrebe ali potrebe njihovega spremnega civilnega osebja, ki ga niso
pridobile pod splošnimi pravili obdavčevanja na domačem trgu ene od držav
članic, če pri uvozu tega blaga ne bi mogle uveljavljati oprostitve v skladu s
podtočko e) 3. točke 28. člena [LB54] tega zakona.
[LB55]31.a člen
(oproščene dobave blaga znotraj Skupnosti)
Plačila
DDV so oproščene:
3. dobave trošarinskih izdelkov, ki jih
odpošlje ali odpelje prodajalec, kupec ali druga oseba za račun enega od njiju,
v drugo državo članico, davčnim zavezancem ali pravnim osebam, ki niso davčni
zavezanci, in izpolnjujejo pogoje za izjemo po drugem odstavku 11.a člena tega
zakona, kadar je za odpošiljanje ali prevoz izdelkov izdan spremni dokument,
trošarina plačana v državi odpošiljanja in zavarovano njeno plačilo v namembni
državi v skladu z zakonom, ki ureja trošarine.
Ta oprostitev se ne nanaša na trošarinske izdelke, ki jih dobavijo davčni
zavezanci, ki so oproščeni obračunavanja DDV v skladu s prvim odstavkom 45. člena tega zakona.
[LB56]21. člen
(davčna osnova ter popravek davčne osnove)
(2)
V davčno osnovo se vštevajo, če že niso všteti:
1. trošarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV;
2. posredni stroški kot so provizije, stroški embaliranja, prevoza in zavarovanja,
ki jih dobavitelj zaračuna kupcu oziroma naročniku storitve;
(9) V davčno osnovo se ne vštevajo:
1. znižanja cen in popusti, odobreni na računu v času opravljenega prometa,
finančni popusti za predčasno plačilo (plačilo pred rokom zapadlosti);
2. zneski, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega
naročnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v njegovem imenu in za
njegov račun, in jih vodi v svojem knjigovodstvu kot prehodne postavke. Davčni
zavezanec mora zagotoviti dokazila o dejanskem znesku teh izdatkov in ne sme
odbiti morebiti zaračunanega DDV od teh transakcij.
[LB58]8.e člen
(kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti)
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena
se šteje, da je kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti na ozemlju države
članice, ki je izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero oseba, ki
pridobiva blago, to blago pridobi, razen če dokaže, da je bila nabava obdavčena
v drugi državi članici v skladu s prvim odstavkom tega člena.
[LB59]3. Uvoz blaga
11.
člen
(definicija)
Uvoz
blaga pomeni:
1. vsak vnos blaga v Skupnost, ki v skladu s carinskimi predpisi nima statusa
blaga Skupnosti ali blaga, ki je uvoženo iz tretje države, pa znotraj Skupnosti
ni sproščeno v prost promet v skladu s carinskimi predpisi;
2. vsak vnos drugega blaga, kot je blago iz prejšnje točke, v Skupnost iz
tretjega ozemlja.
[LB61]26. člen
(oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu)
(1) Plačila DDV je
oproščena:
1. bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba in z njo neposredno
povezane dejavnosti, ki jih kot javno službo opravljajo javni zdravstveni
zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije;
2. zdravstvena oskrba, ki jo zdravstveni delavci opravljajo v okviru samostojne
zdravstvene dejavnosti;
3. oskrba s krvjo in krvnimi pripravki, materinim mlekom ter človeškimi organi
za presajanje;
4. storitve zobnih tehnikov in zobna protetika, ki jo izdela zobni tehnik
oziroma zobozdravnik;
5. storitve, ki jih za svoje člane opravljajo neodvisne skupine oseb, katerih
dejavnosti so oproščene plačila DDV ali so neobdavčljive, in so neposredno
namenjene za opravljanje njihove dejavnosti, če te skupine od svojih članov
zahtevajo le plačilo njihovega deleža skupnih stroškov in ni verjetno, da
takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;
6. socialno varstvene storitve, vključno s storitvami domov za starejše, in
promet blaga, ki je z njimi neposredno povezan, ki jih kot javno službo
opravljajo javni socialno varstveni zavodi ali druge osebe na podlagi
koncesije, ali ki jih opravljajo druge nepridobitne organizacije, ki se po
predpisih štejejo za dobrodelne, invalidske organizacije ali organizacije za
samopomoč;
7. storitve in blago, ki je neposredno povezano z varstvom otrok in
mladostnikov, ki jih kot javno službo opravljajo javni zavodi ali druge osebe
na podlagi koncesije ali druge organizacije, ki se po predpisih štejejo za
dobrodelne organizacije;
8. predšolska vzgoja, šolsko in univerzitetno izobraževanje in usposabljanje,
vključno s prometom blaga in storitev, ki so neposredno povezane z vzgojo in
izobraževanjem ter usposabljanjem, ki jih v skladu s predpisi opravljajo javni
zavodi ali druge organizacije, pod pogoji, predpisanimi za opravljanje teh
storitev, če ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;
9. zasebno poučevanje s strani oseb, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za
učitelja v javni šoli, in se nanaša na šolsko ali univerzitetno izobraževanje;
10. zagotavljanje osebja s strani verskih skupnosti ali filozofskih združenj za
namene iz 1., 6., 7. in 8. točke tega člena, z namenom zadovoljevanja duhovnih
potreb;
11. storitve in promet blaga, ki je neposredno povezan s temi storitvami, ki ga
opravijo nepridobitne organizacije s cilji politične, sindikalne, verske,
rodoljubne, filozofske, humanitarne ali državljanske narave svojim članom kot
povračilo za članarino, določeno v skladu z njihovimi pravili, če ni verjetno,
da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;
12. storitve, neposredno povezane s športom ali športno vzgojo, ki jih
nepridobitne organizacije nudijo osebam, ki se ukvarjajo s športom ali se
udeležujejo športne vzgoje;
13. kulturne storitve in z njimi neposredno povezano blago, ki jih opravljajo
javni zavodi in druge s strani države priznane kulturne institucije;
14. promet storitev in blaga, ki ga opravljajo organizacije, katerih dejavnosti
so oproščene plačila DDV v skladu s 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točko tega
odstavka, v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev, ki jih te
organizacije organizirajo priložnostno ter izključno v svojo lastno korist, in
ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;
15. reševalni prevozi bolnih ali poškodovanih oseb v za te namene posebej
prirejenih vozilih in plovilih;
16. prispevek za programe RTV Slovenija.
(2) Promet storitev ali blaga po 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točki prvega
odstavka tega člena, ki ga opravijo davčni zavezanci, ki niso omenjeni v prvem
odstavku tega člena, je oproščen plačila DDV, če:
- njihov cilj ni doseganje dobička, če pa dobiček vseeno dosežejo, ga ne smejo
razdeliti, temveč ga morajo nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje
storitev;
- jih upravljajo in vodijo večinoma prostovoljci, ki sami ali preko drugih oseb
niso posredno ali neposredno udeleženi v rezultatih teh dejavnosti;
- zaračunavajo cene, ki jih odobrijo pristojni organi ali cene, ki niso višje
od takšnih odobrenih cen, ali za storitve, za katere ni potrebna odobritev cen,
cene, ki so nižje, kot jih za podobne storitve zaračunavajo davčni zavezanci,
ki obračunavajo DDV;
- ni verjetno, da oprostitev DDV za te storitve izkrivlja konkurenco, na primer
postavlja v slabši položaj davčne zavezance za DDV.
(3) Promet storitev ali blaga ni oproščen plačila DDV v skladu s 1., 6., 7.,
8., 11., 12. in 13. točko prvega odstavka tega člena, če:
- ni nujen za transakcije, ki so oproščene plačila DDV oziroma je oproščene
dejavnosti mogoče opravljati brez tega prometa;
- je osnovni namen prometa, da organizacija pridobi dodatni prihodek z
opravljanjem transakcij, ki neposredno konkurirajo transakcijam, davčnih
zavezancev, ki obračunavajo DDV.
(4) Osebe iz drugega odstavka tega člena lahko uveljavljajo oprostitev plačila
DDV po tem členu na podlagi predhodne priglasitve davčnemu organu.
[LB62] [LB62]48. člen
(rabljeno blago, umetniški predmeti, zbirke in starine)
(5)
Zbirke so:
1. poštne znamke in kolki, priložnostni pisemski ovitki prvega dne, natisnjene
frankirane pisemske pošiljke in podobno iz tarifne oznake 9704 00 00, rabljene,
ali če niso rabljene, take, ki niso v obtoku oziroma niso namenjene za uporabo;
2. zbirke in zbirateljski predmeti iz tarifne oznake 9705 00 00, ki imajo
zoološki, botanični, mineraloški, anatomski, zgodovinski, arheološki,
paleontološki, etnografski ali numizmatični pomen.
[LB64]48. člen
(rabljeno blago, umetniški predmeti, zbirke in starine)
(4)
Umetniški predmeti so:
1. slike, risbe in pasteli, kolaži in podobne dekorativne plošče, ki se
uvrščajo v tarifno oznako 9701 kombinirane nomenklature carinske tarife (v
nadaljnjem besedilu: tarifna oznaka), če so jih avtorji izdelali v celoti
ročno, razen: načrti in risbe za arhitekturo, strojegradnjo, industrijo,
topografijo ali podobne namene; ročno slikani ali okrašeni izdelki; gledališke
kulise in podobno iz pobarvanega ali poslikanega platna;
2. izvirna grafična dela, odtisi in litografije iz tarifne oznake 9702 00 00,
če jih avtor izdela ročno v omejenem številu v črnobeli barvi ali v barvi ene
ali več plošč, ne glede na postopek in material, ki je bil uporabljen, razen če
je bil uporabljen mehanični ali fotomehanični postopek;
3. izvirne plastike in kipi iz kakršnegakoli materiala iz tarifne oznake 9703
00 00, če jih izdela avtor ter skulpturni odlitki, katerih izdelava je omejena
na osem kopij, če jo nadzoruje avtor ali njegov naslednik;
4. tapiserije iz tarifne oznake 5805 00 00 in ročno izdelani tekstilni stenski
predmeti iz tarifne oznake 6304 00 00 na podlagi izvirnega umetniškega dela pod
pogojem, da ni več kot osem kopij vsakega;
5. unikatni keramični predmeti, izdelani izključno s strani avtorja in z
njegovim podpisom;
6. poslikave na baker, izdelane izključno ročno, omejene na osem oštevilčenih
kopij, na katerih je podpis avtorja ali studia, razen izdelkov draguljarjev
(dragotine, nakit), zlatarjev in srebrarjev;
[LB65] [LB65]48. člen
(rabljeno blago, umetniški predmeti, zbirke in starine)
(4)
Umetniški predmeti so:
1. slike, risbe in pasteli, kolaži in podobne dekorativne plošče, ki se
uvrščajo v tarifno oznako 9701 kombinirane nomenklature carinske tarife (v
nadaljnjem besedilu: tarifna oznaka), če so jih avtorji izdelali v celoti
ročno, razen: načrti in risbe za arhitekturo, strojegradnjo, industrijo,
topografijo ali podobne namene; ročno slikani ali okrašeni izdelki; gledališke
kulise in podobno iz pobarvanega ali poslikanega platna;
2. izvirna grafična dela, odtisi in litografije iz tarifne oznake 9702 00 00,
če jih avtor izdela ročno v omejenem številu v črnobeli barvi ali v barvi ene
ali več plošč, ne glede na postopek in material, ki je bil uporabljen, razen če
je bil uporabljen mehanični ali fotomehanični postopek;
3. izvirne plastike in kipi iz kakršnegakoli materiala iz tarifne oznake 9703
00 00, če jih izdela avtor ter skulpturni odlitki, katerih izdelava je omejena
na osem kopij, če jo nadzoruje avtor ali njegov naslednik;
4. tapiserije iz tarifne oznake 5805 00 00 in ročno izdelani tekstilni stenski
predmeti iz tarifne oznake 6304 00 00 na podlagi izvirnega umetniškega dela pod
pogojem, da ni več kot osem kopij vsakega;
[LB66]IX. OPROSTITVE DDV
26.
člen
(oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu)
(1) Plačila DDV je oproščena:
|
1.
bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba in z njo neposredno
povezane dejavnosti, ki jih kot javno službo opravljajo javni zdravstveni
zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije; |
6.
socialno varstvene storitve, vključno s storitvami domov za starejše, in
promet blaga, ki je z njimi neposredno povezan, ki jih kot javno službo
opravljajo javni socialno varstveni zavodi ali druge osebe na podlagi
koncesije, ali ki jih opravljajo druge nepridobitne organizacije, ki se po
predpisih štejejo za dobrodelne, invalidske organizacije ali organizacije za
samopomoč; |
7.
storitve in blago, ki je neposredno povezano z varstvom otrok in
mladostnikov, ki jih kot javno službo opravljajo javni zavodi ali druge osebe
na podlagi koncesije ali druge organizacije, ki se po predpisih štejejo za
dobrodelne organizacije; |
8.
predšolska vzgoja, šolsko in univerzitetno izobraževanje in usposabljanje,
vključno s prometom blaga in storitev, ki so neposredno povezane z vzgojo in
izobraževanjem ter usposabljanjem, ki jih v skladu s predpisi opravljajo
javni zavodi ali druge organizacije, pod pogoji, predpisanimi za opravljanje
teh storitev, če ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju
konkurence; |
[LB67] [LB67]IX. OPROSTITVE DDV
26.
člen
(oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu)
(1) Plačila DDV je oproščena:
|
|
1.
bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba in z njo neposredno
povezane dejavnosti, ki jih kot javno službo opravljajo javni zdravstveni
zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije; |
6.
socialno varstvene storitve, vključno s storitvami domov za starejše, in
promet blaga, ki je z njimi neposredno povezan, ki jih kot javno službo
opravljajo javni socialno varstveni zavodi ali druge osebe na podlagi
koncesije, ali ki jih opravljajo druge nepridobitne organizacije, ki se po
predpisih štejejo za dobrodelne, invalidske organizacije ali organizacije za
samopomoč; |
7.
storitve in blago, ki je neposredno povezano z varstvom otrok in
mladostnikov, ki jih kot javno službo opravljajo javni zavodi ali druge osebe
na podlagi koncesije ali druge organizacije, ki se po predpisih štejejo za
dobrodelne organizacije; |
8.
predšolska vzgoja, šolsko in univerzitetno izobraževanje in usposabljanje,
vključno s prometom blaga in storitev, ki so neposredno povezane z vzgojo in
izobraževanjem ter usposabljanjem, ki jih v skladu s predpisi opravljajo
javni zavodi ali druge organizacije, pod pogoji, predpisanimi za opravljanje
teh storitev, če ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju
konkurence; |
11.
storitve in promet blaga, ki je neposredno povezan s temi storitvami, ki ga
opravijo nepridobitne organizacije s cilji politične, sindikalne, verske,
rodoljubne, filozofske, humanitarne ali državljanske narave svojim članom kot
povračilo za članarino, določeno v skladu z njihovimi pravili, če ni verjetno,
da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence; |
12.
storitve, neposredno povezane s športom ali športno vzgojo, ki jih
nepridobitne organizacije nudijo osebam, ki se ukvarjajo s športom ali se
udeležujejo športne vzgoje; |
13.
kulturne storitve in z njimi neposredno povezano blago, ki jih opravljajo
javni zavodi in druge s strani države priznane kulturne institucije; |
[LB68] [LB68] [LB68]IX. OPROSTITVE DDV
26.
člen
(oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu)
(1) Plačila DDV je oproščena:
|
|
1.
bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba in z njo neposredno
povezane dejavnosti, ki jih kot javno službo opravljajo javni zdravstveni
zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije; |
6.
socialno varstvene storitve, vključno s storitvami domov za starejše, in
promet blaga, ki je z njimi neposredno povezan, ki jih kot javno službo
opravljajo javni socialno varstveni zavodi ali druge osebe na podlagi
koncesije, ali ki jih opravljajo druge nepridobitne organizacije, ki se po
predpisih štejejo za dobrodelne, invalidske organizacije ali organizacije za
samopomoč; |
7.
storitve in blago, ki je neposredno povezano z varstvom otrok in
mladostnikov, ki jih kot javno službo opravljajo javni zavodi ali druge osebe
na podlagi koncesije ali druge organizacije, ki se po predpisih štejejo za
dobrodelne organizacije; |
8.
predšolska vzgoja, šolsko in univerzitetno izobraževanje in usposabljanje,
vključno s prometom blaga in storitev, ki so neposredno povezane z vzgojo in
izobraževanjem ter usposabljanjem, ki jih v skladu s predpisi opravljajo
javni zavodi ali druge organizacije, pod pogoji, predpisanimi za opravljanje
teh storitev, če ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju
konkurence; |
11.
storitve in promet blaga, ki je neposredno povezan s temi storitvami, ki ga
opravijo nepridobitne organizacije s cilji politične, sindikalne, verske,
rodoljubne, filozofske, humanitarne ali državljanske narave svojim članom kot
povračilo za članarino, določeno v skladu z njihovimi pravili, če ni verjetno,
da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence; |
12.
storitve, neposredno povezane s športom ali športno vzgojo, ki jih
nepridobitne organizacije nudijo osebam, ki se ukvarjajo s športom ali se
udeležujejo športne vzgoje; |
13.
kulturne storitve in z njimi neposredno povezano blago, ki jih opravljajo
javni zavodi in druge s strani države priznane kulturne institucije; |
[LB69] [LB69] [LB69]IX. OPROSTITVE DDV
26.
člen
(oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu)
(1) Plačila DDV je oproščena:
|
|
1.
bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba in z njo neposredno
povezane dejavnosti, ki jih kot javno službo opravljajo javni zdravstveni
zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije; |
6.
socialno varstvene storitve, vključno s storitvami domov za starejše, in
promet blaga, ki je z njimi neposredno povezan, ki jih kot javno službo
opravljajo javni socialno varstveni zavodi ali druge osebe na podlagi
koncesije, ali ki jih opravljajo druge nepridobitne organizacije, ki se po
predpisih štejejo za dobrodelne, invalidske organizacije ali organizacije za
samopomoč; |
7.
storitve in blago, ki je neposredno povezano z varstvom otrok in
mladostnikov, ki jih kot javno službo opravljajo javni zavodi ali druge osebe
na podlagi koncesije ali druge organizacije, ki se po predpisih štejejo za
dobrodelne organizacije; |
8.
predšolska vzgoja, šolsko in univerzitetno izobraževanje in usposabljanje,
vključno s prometom blaga in storitev, ki so neposredno povezane z vzgojo in
izobraževanjem ter usposabljanjem, ki jih v skladu s predpisi opravljajo
javni zavodi ali druge organizacije, pod pogoji, predpisanimi za opravljanje
teh storitev, če ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju
konkurence; |
11.
storitve in promet blaga, ki je neposredno povezan s temi storitvami, ki ga
opravijo nepridobitne organizacije s cilji politične, sindikalne, verske,
rodoljubne, filozofske, humanitarne ali državljanske narave svojim članom kot
povračilo za članarino, določeno v skladu z njihovimi pravili, če ni verjetno,
da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence; |
12.
storitve, neposredno povezane s športom ali športno vzgojo, ki jih
nepridobitne organizacije nudijo osebam, ki se ukvarjajo s športom ali se
udeležujejo športne vzgoje; |
13.
kulturne storitve in z njimi neposredno povezano blago, ki jih opravljajo
javni zavodi in druge s strani države priznane kulturne institucije; |
26.
člen
(oprostitve
za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu)
(1) Plačila DDV je oproščena:
|
|
1. bolnišnična
in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba in z njo neposredno povezane
dejavnosti, ki jih kot javno službo opravljajo javni zdravstveni zavodi ali
druge osebe na podlagi koncesije; |
če te skupine od svojih članov
zahtevajo le plačilo njihovega deleža
skupnih stroškov in ni verjetno,da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju
konkurence; |
dobrodelne organizacije; predpisanimi za opravljanje teh
storitev, če ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju
konkurence; 9. zasebno
poučevanje s strani oseb, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za učitelja v
javni šoli, in se nanaša na šolsko ali univerzitetno izobraževanje;10. zagotavljanje osebja s strani verskih skupnosti ali
filozofskih združenj za namene iz 1., 6., 7. in 8.
točke [LB70] tega člena, z namenom
zadovoljevanja duhovnih potreb; |
11. storitve
in promet blaga, ki je neposredno povezan s temi storitvami,ki ga opravijo
nepridobitne organizacije s cilji politične, sindikalne, verske, rodoljubne,
filozofske, humanitarne ali državljanske narave svojim članom kot povračilo
za članarino, določeno v skladu z njihovimi pravili, če ni verjetno, da
takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence; |
14.
promet storitev in blaga, ki ga opravljajo
organizacije, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV v skladu s 1., 6.,
7., 8., 11., 12. in 13. točko [LB70] tega odstavka, v zvezi z
dogodki za zbiranje denarnih sredstev, ki jih te organizacije organizirajo
priložnostno ter izključno v svojo lastno korist, in ni verjetno, da takšna
oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence; je oproščen plačila DDV, če: |
- njihov cilj ni
doseganje dobička, če pa dobiček vseeno dosežejo, ga ne smejo razdeliti, kot jih za podobne storitve
zaračunavajo davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV; |
ki so oproščene
plačila DDV oziroma je oproščene dejavnosti mogoče opravljati brez tega
prometa; |
[LB72]27. člen
(druge oprostitve DDV)
2. najem oziroma zakup nepremičnin
(vključno z leasingom), razen:
- nastanitev v hotelih ali podobnih
nastanitvenih zmogljivostih, vključno z nastanitvijo v počitniških domovih,
počitniških kampih ali na prostorih, namenjenih kampiranju;
- dajanja v najem parkirnih prostorov, garaž in parkirišč;
- dajanja v najem trajno instalirane opreme in strojev;
- najema sefov;7. promet objektov ali delov objektov in zemljišč na katerih so
postavljeni, razen če je promet opravljen, preden so objekti ali deli objektov
prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je promet opravljen, preden potečeta
dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve;
8. promet zemljišč, razen stavbnih zemljišč;
[LB73]22. člen
(davčna osnova pri uvozu blaga)
(2) Davčna osnova iz prvega odstavka tega
člena vključuje, če že niso vključeni:
2. dodatne stroške, kot so provizije, stroški
pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki nastanejo do
prvega namembnega kraja na ozemlju
države članice uvoza.
»Prvi namembni kraj« pomeni kraj, naveden na tovornem listu ali drugem
dokumentu, s katerim se blago uvozi v državo članico uvoza. Če tak kraj ni
naveden, se za prvi namembni kraj šteje kraj prvega pretovora blaga v državi
članici uvoza.
V skladu s to točko se v davčno osnovo pri uvozu blaga vključijo tudi dodatni
stroški, ki nastanejo pri prevozu v drug namembni kraj na ozemlju Skupnosti, če
je ta kraj znan v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka.
|
(druge oprostitve pri pridobitvah blaga znotraj Skupnosti) |
29.
člen |
|
|
|
Plačila DDV je
oproščeno: a) za službene
potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev ter posebnih misij,
akreditiranih v Sloveniji. Za konzularna predstavništva, ki jih vodijo častni
konzularni funkcionarji, oprostitev v skladu s to podtočko velja le za blago,
ki ga pošilja država pošiljateljica, razen prevoznih sredstev, če za to blago
ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, izda soglasje; Oprostitve iz
podtočk c) in d) te točke ne morejo uveljaviti državljani Slovenije oziroma
tuji državljani s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Oprostitev po tej točki
se uveljavlja na podlagi potrdil ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.
Blago, ki je oproščeno DDV v skladu s to točko, se ne sme odtujiti; odtuji se
lahko samo, če se plača DDV oziroma po poteku treh let od dneva uvoza blaga.
Če je v skladu z mednarodno pogodbo mogoče oprostitev uveljavljati le ob
pogoju vzajemnosti, le-to potrdi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. |
Pri sprostitvi
uvoženega blaga v prost promet se v skladu s pogoji in roki, določenimi v
predpisu iz 66. člena tega zakona, plačila DDV oprosti: |
10. blago, ki ga
brezplačno pridobijo državni organi, dobrodelne in človekoljubne
organizacije, namenjeno pa je za brezplačno razdelitev osebam, potrebnim
pomoči, ali blago, poslano brezplačno in brez vsakih komercialnih namenov, z
namenom, da se uporabi izključno zaradi zadovoljitve njihovih delovnih potreb
ali izvrševanja njihovih nalog. Oprostitev se ne nanaša na alkoholne pijače,
tobak in tobačne izdelke, kavo in pravi čaj ter motorna vozila (razen
reševalna vozila). Oprostitev se nanaša le na organizacije, ki vodijo
ustrezno knjigovodstvo in pristojnim organom omogočajo nadzor nad njihovim
delovanjem in ki po potrebi nudijo zavarovanje plačila DDV; |
17. blago, namenjeno
uporabi na sejmu, razstavi ali podobni prireditvi. Oprostitev se ne nanaša na
alkoholne pijače, tobak in tobačne izdelke ter goriva in kuriva; |
[LB76]XII. ODBITEK VSTOPNEGA DDV
40.
člen
(pravica do odbitka vstopnega DDV)
(3)
Vsak davčni zavezanec ima tudi pravico do odbitka vstopnega DDV iz drugega
odstavka tega člena, če se blago in storitve uporabijo za namene:
1. transakcij, ki jih je v zvezi z dejavnostjo iz drugega odstavka 13. člena tega zakona opravil izven Slovenije, ob pogoju, da bi
bil upravičen do odbitka vstopnega DDV, če bi bile opravljene v Sloveniji;
2. transakcij, ki so oproščene plačila DDV v skladu s
5. točko 28. člena, 31. členom, prvim, drugim in četrtim odstavkom 32. člena, 32.a členom ali v skladu z 31.a in 31.b členom tega
zakona;
3. katerihkoli od transakcij, ki so oproščene v skladu
s 1. in 4.a do 4.e točko 27. člena
tega zakona, če ima naročnik sedež izven Skupnosti ali če so te transakcije
neposredno povezane z blagom, namenjenim za izvoz v državo izven Skupnosti.
(4) DDV iz tretjega odstavka tega člena se davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža
na ozemlju Slovenije oziroma davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža na ozemlju
Skupnosti in zato ne morejo uveljavljati odbitka vstopnega DDV, vrne v skladu s
54. členom tega zakona.
[LB77]3.a člen
(pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki so predmet obdavčitve)
DDV se obračunava in plačuje tudi od:
1. blaga, ki ga na ozemlju Slovenije pridobi davčni zavezanec v okviru
opravljanja svoje dejavnosti ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, za
plačilo, če je prodajalec davčni zavezanec v drugi državi članici, ki v skladu
z zakonodajo te države članice ni oproščen obračunavanja DDV kot mali davčni
zavezanec, in ni zajet z ureditvijo iz drugega stavka prve alinee prvega
odstavka 15. člena [LB77] tega zakona ali iz
prvega odstavka 15.a člena [LB77] tega zakona;
2. novih prevoznih sredstev, ki jih na ozemlju Slovenije pridobi davčni
zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, za plačilo, od prodajalca
iz druge države članice, in izpolnjuje pogoje za izjemo iz drugega odstavka
11.a člena [LB77] tega zakona ali
katerakoli druga oseba, ki ni davčni zavezanec;
3. trošarinskih izdelkov, ki jih na ozemlju Slovenije od prodajalca iz druge
države članice za plačilo pridobi davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni
davčni zavezanec in izpolnjuje pogoje za izjemo iz drugega odstavka 11.a člena [LB77] tega zakona, in za
katere, v skladu z zakonom, ki ureja trošarine, nastane obveznost obračuna
trošarine v Sloveniji.
[LB78]11.a člen
(pridobitev blaga znotraj Skupnosti)
(4)
Ne glede na določbe 2. točke drugega odstavka tega
člena, se lahko davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec,
odloči za obračunavanje DDV v skladu s 1. točko 3.a [LB78]člena tega zakona. Davčni
zavezanec mora izbiro vnaprej prijaviti pristojnemu davčnemu uradu in jo
uporabljati najmanj dve koledarski leti, in sicer od prvega dneva v mesecu, ki
sledi mesecu prijave.
[LB79]12.
člen
(osebe, ki morajo plačati DDV)
(1)
Osebe, ki morajo plačati DDV, so:
4. prejemnik blaga,
kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
- opravljena je dobava
blaga pod pogoji iz 28.c člena [LB79] tega zakona;
- dobava blaga je bila opravljena drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi,
ki ni davčni zavezanec, ki je identificirana za namene DDV v Sloveniji, in
- račun, ki ga izda davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, vsebuje
predpisane podatke.
[LB80]55. člen
(vračilo DDV v potniškem prometu)
(1) Kupec-fizična oseba, ki na ozemlju Skupnosti nima niti
stalnega niti začasnega prebivališča, ima pravico do vračila DDV od blaga, ki
ga nabavi v Sloveniji, in ki ga iznese iz Skupnosti pred potekom tretjega
meseca, ki sledi mesecu nakupa.
(2) Pravica do vračila DDV po tem členu se ne nanaša na mineralna olja, alkohol
in alkoholne pijače ter na tobačne izdelke.
(3) Podrobnejše predpise o pogojih in načinu vračila, minimalno vrednost
nakupov, za katere ima oseba iz prvega odstavka tega člena pravico do vračila
DDV, vsebino zahtevka za vračilo ter obveznosti prodajalca pri vračilu DDV ter
obračunu njegove davčne obveznosti predpiše minister, pristojen za finance.