Zakon o
avtorski in sorodnih pravicah
|
|
|
|
Hierarhija dokumenta |
|
Besedilo
Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike
Slovenije na seji dne 4. aprila 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o
avtorski in sorodnih pravicah, ki obsega:
- Zakon o avtorski in sorodnih pravicah - ZASP (Uradni list RS, št. 21/95 z dne
14.4.1995),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah
-ZASP-A (Uradni list RS, št. 9/01 z dne 9.2.2001),
- Zakon o carinskih ukrepih pri kršitvah pravic intelektualne lastnine -
ZCUKPIL (Uradni list RS, št. 30/01 z dne 26.4.2001),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah -
ZASP-B (Uradni list RS, št. 43/04 z dne 26.4.2004) in
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah -
ZASP-C (Uradni list RS, št. 17/06 z dne 17.2.2006).
Številka: 120-01/94-1/33
Ljubljana, dne 4. aprila 2006
EPA 716-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.
ZAKON O AVTORSKI IN SORODNIH PRAVICAH
URADNO PREČIŠČENO BESEDILO
(ZASP-UPB2)
Prvo poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
Predmet zakona
1. člen
(1) Ta zakon ureja:
1. pravico avtorjev na njihovih delih s področja književnosti, znanosti in
umetnosti (avtorska pravica);
2. pravice izvajalcev, proizvajalcev fonogramov, filmskih producentov,
radijskih ali televizijskih (RTV) organizacij, založnikov in izdelovalcev
podatkovnih baz (sorodne pravice);
3. individualno in kolektivno upravljanje in uveljavljanje avtorske in sorodnih
pravic.
(2) Ta zakon prenaša v pravni red Republike Slovenije določbe Direktive
Sveta 91/250/EGS z dne 14. maja 1991 o pravnem varstvu računalniških
programov (UL L št. 122 z dne 17.5.1991, str. 42, s spremembami), Direktive
Sveta 92/100/EGS z dne 19. novembra 1992 o pravici dajanja v najem in
pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju
intelektualne lastnine (UL L št. 346 z dne 27.11.1992, str. 61, s spremembami),
Direktive
Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o
avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in
kabelsko retransmisijo (UL L št. 248 z dne 6.10.1993, str. 15), Direktive
Sveta 93/98/EGS z dne 29. oktobra 1993 o uskladitvi trajanja varstva
avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (UL L št. 290 z dne 24.11.1993,
str. 9,
s spremembami), Direktive
96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem
varstvu baz podatkov (UL L št. 077 z dne 27.3.1996, str. 20), Direktive
2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o
usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski
družbi (UL L št. 167 z dne 22.6.2001, str. 10, s
spremembami), Direktive
2001/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o sledni
pravici v korist avtorja izvirnega umetniškega dela (UL L št. 272 z dne
13.10.2001, str. 32) ter Direktive
2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o
uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L št. 195 z dne 2.6.2004, str.
16).
Izraza "javen" ali "javnost" po tem zakonu pomenita, da gre
za večje število oseb, ki so izven običajnega kroga družine ali kroga osebnih
znancev.
(1) Objava po tem zakonu pomeni, da je avtorsko delo ali predmet sorodne
pravice z dovoljenjem upravičenca postalo dostopno javnosti.
(2) Izdaja po tem zakonu pomeni, da je zadostno število že izdelanih primerkov
dela ali predmeta sorodne pravice z dovoljenjem upravičenca ponujenih javnosti
ali danih v promet.
Razmerje med avtorsko pravico in sorodnimi pravicami
4. člen
(1) Z varstvom sorodnih pravic po tem zakonu ostane varstvo avtorske pravice
neokrnjeno in se ne sme na noben način vanj posegati.
(2) Določbe tega zakona o sestavinah avtorskega dela, o domnevi avtorstva,
soavtorjih, avtorjih združenih del, vsebini materialnih avtorskih pravic in
drugih pravic avtorja, razmerju med avtorsko in lastninsko pravico, vsebinskih
omejitvah avtorske pravice, začetku in učinku teka rokov pri trajanju avtorske
pravice ter avtorski pravici v pravnem prometu (1. in 2. oddelek Tretjega
poglavja tega zakona) se smiselno uporabljajo tudi za sorodne pravice, razen če
je v Petem poglavju tega zakona določeno drugače.
Drugo poglavje
AVTORSKO MATERIALNO PRAVO
1. oddelek
AVTORSKO DELO
Varovana dela
5. člen
(1) Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja
književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni
s tem zakonom drugače določeno.
(2) Za avtorska dela veljajo zlasti:
1. govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja;
2. pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter
računalniški programi;
3. glasbena dela z besedilom ali brez besedila;
4. gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;
5. koreografska in pantomimska dela;
6. fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
7. avdiovizualna dela;
8. likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi;
9. arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja
arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;
10. dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
11. kartografska dela;
12. predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe,
načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela
enake narave).
Sestavine avtorskega dela
6. člen
(1) Osnutek, sestavni deli in naslov avtorskega dela, ki so sami po sebi
individualne intelektualne stvaritve, uživajo enako varstvo kot samo delo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek ni dovoljeno jemati za naslov avtorskega dela
naslova, ki je bil že uporabljen za kakšno avtorsko delo enake vrste, če bi tak
naslov ustvaril ali utegnil ustvariti zmedo glede izvora dela.
Predelave avtorskih del
7. člen
(1) Prevodi, priredbe, aranžmaji, spremembe in druge predelave prvotnega
avtorskega dela ali drugega gradiva, ki so individualna intelektualna
stvaritev, so samostojna avtorska dela.
(2) S predelavo iz prejšnjega odstavka ne smejo biti prizadete pravice avtorja
prvotnega dela.
(1) Zbirke avtorskih del ali drugega gradiva, kot so enciklopedije, antologije,
baze podatkov, zbirke dokumentov ipd., ki so po izbiri, uskladitvi ali
razporeditvi vsebine individualne intelektualne stvaritve, so samostojna
avtorska dela.
(2) Z uvrstitvijo prvotnih del v zbirko ne smejo biti prizadete pravice
avtorjev teh del; z uvrstitvijo prvotnega gradiva v zbirko to gradivo ne
postane varovano delo.
(3) Baze podatkov iz prvega odstavka tega člena so zbirke neodvisnih del,
podatkov ali drugega gradiva v kakršnikoli obliki, ki je sistematično ali
metodično urejeno in posamično dostopno z elektronskimi ali drugimi sredstvi.
(4) Varstvo po tem členu ne velja za računalniške programe, uporabljene za
izdelavo ali delovanje elektronskih baz podatkov.
(1) Avtorskopravno niso varovane:
1. ideje, načela, odkritja;
2. uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja;
3. ljudske književne in umetniške stvaritve.
(2) Prevodi besedil iz 2. točke prejšnjega odstavka so avtorskopravno varovani,
razen če so objavljeni kot uradna besedila.
2. oddelek
AVTOR
Fizična oseba
10. člen
Avtor je fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo.
(1) Za avtorja velja tisti, katerega ime, psevdonim ali znak je na običajen
način naveden na delu ali pri objavi dela, dokler se ne dokaže nasprotno.
(2) Če avtor ni znan po prejšnjem odstavku, se šteje, da je upravičen do
uveljavljanja avtorskih pravic tisti, ki delo izda. Če tudi ta ni naveden, je
upravičen tisti, ki je delo objavil.
(3) Prejšnji odstavek neha veljati, ko se ugotovi avtor. Upravičenec iz
prejšnjega odstavka mora koristi iz avtorskih pravic prenesti na avtorja, če ni
s pogodbo drugače določeno.
(1) Če je avtorsko delo, ki je bilo ustvarjeno v sodelovanju dveh ali več oseb,
nedeljiva celota, pripada vsem soavtorjem nedeljiva avtorska pravica na tem
delu.
(2) Odločanje o uporabi takega dela pripada nerazdelno vsem soavtorjem, pri
čemer posamezni soavtor tega ne sme preprečiti v nasprotju z načelom vestnosti
in poštenja.
(3) Deleži posameznih soavtorjev se določijo v sorazmerju z dejanskim
prispevkom vsakega izmed njih k ustvaritvi avtorskega dela, če niso njihova
medsebojna razmerja s pogodbo drugače določena.
Avtorji združenih del
13. člen
Določbe prejšnjega člena se smiselno uporabljajo tudi, kadar več avtorjev
združi svoja dela zaradi skupne uporabe.
3. oddelek
AVTORSKA PRAVICA
1. pododdelek
SPLOŠNO
Izvor pravice
14. člen
Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela.
Vsebina avtorske pravice
15. člen
Avtorska pravica je enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo
izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna
premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja
avtorja (druge pravice avtorja).
2. pododdelek
MORALNE AVTORSKE PRAVICE
Vsebina
16. člen
Moralne avtorske pravice varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih
vezi do dela.
Avtor ima izključno pravico odločiti, ali, kdaj in kako bo njegovo delo prvič
objavljeno.
Pravica priznanja avtorstva
18. člen
(1) Avtor ima izključno pravico do priznanja avtorstva na svojem delu.
(2) Avtor lahko določi, ali naj se pri objavi dela navede njegovo avtorstvo in
s kakšno oznako.
Pravica spoštovanja dela
19. člen
Avtor ima izključno pravico, da se upre skazitvi in vsakemu drugemu posegu v
svoje delo ali vsaki uporabi svojega dela, če bi ti posegi ali ta uporaba lahko
okrnili njegovo osebnost.
(1) Avtor ima izključno pravico, da do imetnika materialne avtorske pravice
slednjo prekliče, če ima za to resne moralne razloge in če predhodno imetniku
povrne škodo, ki mu s tem nastane.
(2) Z uveljavitvijo pravice skesanja materialna avtorska pravica imetnika
ugasne.
(3) Avtor mora imetniku povrniti primerno odškodnino. Imetnik mora v treh
mesecih od prejema preklica sporočiti avtorju obseg svoje škode. Če tega ne
stori, učinkuje pravica skesanja s potekom tega roka.
(4) Če želi avtor kasneje ponovno prenesti materialne avtorske pravice na
svojem delu, mora v desetih letih po uveljavitvi pravice skesanja ta prenos
prednostno in pod prejšnjimi pogoji ponuditi prvotnemu imetniku.
(5) Določbe tega člena ne veljajo za računalniške programe, avdiovizualna dela
in baze podatkov.
3. pododdelek
MATERIALNE AVTORSKE PRAVICE
Vsebina
21. člen
(1) Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem,
da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov
svojega dela.
(2) Če ni s tem zakonom drugače določeno, je uporaba avtorskega dela dopustna
le, če je avtor v skladu s tem zakonom in pod pogoji, ki jih je določil,
prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico.
Materialne avtorske pravice
22. člen
(1) Uporaba dela v telesni obliki obsega zlasti pravico reproduciranja ( 23. člen[Lem1] ).
(2) Uporaba dela v netelesni obliki (priobčitev javnosti) obsega zlasti
naslednje pravice:
1. pravico javnega izvajanja (26. člen[Lem2] );
2. pravico javnega prenašanja (27. člen[Lem3] );
3. pravico javnega predvajanja s fonogrami in videogrami (28. člen[Lem4] );
4. pravico javnega prikazovanja (29. člen[Lem5] );
5. pravico radiodifuznega oddajanja (30. člen[Lem6] );
6. pravico radiodifuzne retransmisije (31. člen[Lem7] );
7. pravico sekundarnega radiodifuznega oddajanja (32. člen[Lem8] );
8. pravico dajanja na voljo javnosti (32.a člen[Lem9] ).
(3) Uporaba dela v spremenjeni obliki obsega zlasti naslednje pravice:
1. pravico predelave (33. člen[Lem10] );
2. pravico avdiovizualne priredbe (104. člen[Lem11] ).
(4) Uporaba primerkov avtorskega dela obsega naslednji pravici:
1. pravico distribuiranja (24. člen[Lem12] );
2. pravico dajanja v najem (25. člen[Lem13] ).
Pravica reproduciranja
23. člen
(1) Pravica reproduciranja je izključna pravica, da se delo fiksira na
materialnem nosilcu ali drugem primerku, in sicer neposredno ali posredno,
začasno ali trajno, delno ali v celoti ter s kakršnimkoli sredstvom ali v
katerikoli obliki.
(2) Delo se reproducira zlasti v obliki grafičnega razmnoževanja,
tridimenzionalnega razmnoževanja, zgraditve oziroma izvedbe arhitekturnega
objekta, fotografiranja, tonskega ali vizualnega snemanja ter shranitve v
elektronski obliki.
Pravica distribuiranja
24. člen
(1) Pravica distribuiranja je izključna pravica, da se izvirnik ali primerki
dela dajo v promet s prodajo ali drugačno obliko prenosa lastninske pravice ali
s tem namenom ponudijo javnosti.
(2) Pravica distribuiranja obsega tudi izključno pravico, da se primerki dela
uvozijo v določeno državo zaradi nadaljnjega distribuiranja, ne glede na to, če
so bili izdelani zakonito ali ne.
Pravica dajanja v najem
25. člen
(1) Pravica dajanja v najem je izključna pravica, da se izvirnik ali primerki
dela dajejo v rabo za določen čas ter za neposredno ali posredno gospodarsko
korist.
(2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rabo:
1. arhitekturnih objektov;
2. izvirnikov ali primerkov del uporabne umetnosti in industrijskega
oblikovanja;
3. izvirnikov ali primerkov del zaradi javne priobčitve;
4. zaradi vpogleda na kraju samem;
5. v okviru delovnega razmerja, če je raba namenjena izključno za izpolnjevanje
obveznosti iz tega razmerja.
Pravica javnega izvajanja
26. člen
Pravica javnega izvajanja obsega izključne pravice, da se:
1. delo s področja književnosti javno recitira z živo izvedbo (pravica javnega
recitiranja);
2. glasbeno delo priobči javnosti z živo izvedbo (pravica javnega glasbenega
izvajanja);
3. delo priobči javnosti z odrsko uprizoritvijo (pravica javnega uprizarjanja).
Pravica javnega prenašanja
27. člen
Pravica javnega prenašanja je izključna pravica, da se recitacije, izvedbe ali
uprizoritve dela prenašajo po zvočniku, zaslonu ali podobni napravi zunaj
prvotnega prostora ali kraja.
Pravica javnega predvajanja s fonogrami in videogrami
28. člen
Pravica javnega predvajanja s fonogrami in videogrami je izključna pravica, da
se recitacije, izvedbe ali uprizoritve dela, ki so posnete na fonograme ali
videograme, priobčijo javnosti.
Pravica javnega prikazovanja
29. člen
Pravica javnega prikazovanja je izključna pravica, da se s tehničnimi sredstvi
priobči javnosti avdiovizualno delo ali delo s področij fotografije, likovne
umetnosti, arhitekture, urbanizma, uporabne umetnosti, industrijskega
oblikovanja, kartografije in predstavitev znanstvene ali tehnične narave.
Pravica radiodifuznega oddajanja
30. člen
(1) Pravica radiodifuznega oddajanja je izključna pravica, da se delo priobči
javnosti s pomočjo radijskih ali televizijskih programskih signalov, namenjenih
javnosti, in sicer brezžično (vključno s satelitom) ali po žici (vključno s
kablom ali mikrovalovnim sistemom).
(2) Priobčitev javnosti po satelitu iz prejšnjega odstavka je podana, kadar se
pod nadzorom in odgovornostjo RTV organizacije pošiljajo programski signali,
namenjeni javnosti, v neprekinjeno komunikacijsko verigo, ki vodi k satelitu in
nazaj na zemljo.
(3) Če so programski signali kodirani, se šteje, da je prišlo do priobčitve
javnosti v smislu prejšnjega odstavka pod pogojem, da so s strani RTV
organizacije ali z njenim soglasjem javnosti zagotovljena sredstva za
dekodiranje.
Pravica radiodifuzne retransmisije
31. člen
Pravica radiodifuzne retransmisije je izključna pravica, da se sočasno,
nespremenjeno in neskrajšano priobči javnosti neko radiodifuzno oddajano delo:
1. če jo vrši druga RTV organizacija od prvotne; ali
2. če gre za prenos po kablu ali mikrovalovnem sistemu, pa gre za več kot 100
kabelskih priključkov ali je delo prvotno oddajano iz druge države (kabelska
retransmisija).
Pravica sekundarnega radiodifuznega oddajanja
32. člen
Pravica sekundarnega radiodifuznega oddajanja je izključna pravica, da se
priobči javnosti neko radiodifuzno oddajano delo po zvočniku, zaslonu ali
podobni napravi.
Pravica dajanja na voljo javnosti
32.a člen
Pravica dajanja na voljo javnosti je izključna pravica, da se po žici ali
brezžično, delo naredi dostopno javnosti na način, ki omogoča posameznikom
dostop do njega s kraja in v času, ki ju sami izberejo ali da se delo pošlje
posamezniku na podlagi ponudbe, ki je namenjena javnosti.
(1) Pravica predelave je izključna pravica, da se neko prvotno delo prevede,
odrsko priredi, glasbeno aranžira, spremeni ali kako drugače predela.
(2) Pravica iz prejšnjega odstavka se nanaša tudi na primere, ko se prvotno
delo v nespremenjeni obliki vključi ali vgradi v novo delo.
(3) Avtor prvotnega dela obdrži izključno pravico do uporabe svojega dela v
predelani obliki, če ni s tem zakonom ali s pogodbo drugače določeno.
4. pododdelek
DRUGE PRAVICE AVTORJA
Pravica dostopa in izročitve
34. člen
(1) Avtor ima pravico dostopa k izvirniku ali primerku svojega dela, ki je v
posesti drugega, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravice reproduciranja
ali pravice predelave dela in če to ne nasprotuje posestnikovim upravičenim
interesom.
(2) Avtor lahko zahteva od posestnika izročitev izvirnika likovnega ali
fotografskega dela zaradi njegovega razstavljanja v Republiki Sloveniji, če za
to izkaže močnejši interes.
(3) Izročitev izvirnika po prejšnjem odstavku se lahko pogojuje s položitvijo
zadostne varščine ali s sklenitvijo zavarovanja v višini tržne vrednosti
izvirnika.
(4) Avtor mora poskrbeti za dostop in razstavljanje s čim manj nevšečnostmi za
posestnika ter na svoje stroške. V primeru poškodovanja izvirnika ali primerka
dela odgovarja avtor ne glede na krivdo.
(1) Če je izvirnik likovnega dela po prvi odsvojitvi s strani avtorja ponovno
prodan, ima avtor pravico biti o tem obveščen in pravico do nadomestila v
obsegu, ki je določen v tem členu, pod pogojem, da se prodajalec, kupec ali
posrednik ukvarja s trženjem umetnin, kot so prodajni saloni, galerije in
organizatorji dražb.
(2) Za obveznosti iz prejšnjega odstavka so prodajalec, kupec in posrednik
solidarno zavezani.
(3) Izvirniki likovnih del po prvem odstavku tega člena so izvirna dela likovne
umetnosti, kot so slike, kolaži, risbe, grafike, fotografije, kipi, tapiserije,
stvaritve v keramiki ali steklu in podobno, ki jih ustvari avtor sam ali gre za
reprodukcije teh del, ki se štejejo za izvirnike. Reprodukcije del se štejejo
za izvirnike, če so izdelane v omejenem številu in jih je ustvaril ali odobril
sam avtor, ki jih praviloma tudi oštevilči in podpiše.
(4) Nadomestilo iz naslova sledne pravice se plačuje v odstotku od maloprodajne
cene izvirnika brez javnih dajatev.
(5) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka, ki ne sme preseči 12.500 EUR, znaša:
1. 4% od cene do 50.000 EUR;
2. 3% od deleža cene nad 50.000 EUR in do 200.000 EUR;
3. 1 % od deleža cene nad 200.000 EUR in do 350.000 EUR;
4. 0,5% od deleža cene nad 350.000 EUR in do 500.000 EUR;
5. 0,25% od deleža cene nad 500.000 EUR.
(6) Sledna pravica ne more biti predmet odpovedi, razpolaganja med živimi in
izvršbe.
Pravica javnega posojanja
36. člen
(1) Pravica javnega posojanja je pravica do ustreznega nadomestila v skladu z
Zakonom o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02 – ZUJIK), kadar se
daje izvirnik ali primerek dela v rabo za določen čas, brez neposredne ali
posredne gospodarske koristi in če poteka prek organizacije, ki izvaja to
dejavnost kot javno službo.
(2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rabo:
1. izvirnikov ali primerkov knjižničnega gradiva v nacionalni, šolskih in
visokošolskih ter specialnih knjižnicah;
2. arhitekturnih objektov;
3. izvirnikov ali primerkov del uporabne umetnosti in industrijskega
oblikovanja;
4. izvirnikov ali primerkov del zaradi javne priobčitve;
5. zaradi vpogleda del na kraju samem v organizaciji ali za posojanje med
organizacijami;
6. v okviru delovnega razmerja, če je raba namenjena izključno za izpolnjevanje
obveznosti iz tega razmerja.
(3) Javno posojanje izvirnikov ali primerkov računalniških programov in baz podatkov
je izključna pravica njihovega avtorja.
Pravica do nadomestila
37. člen
(1) Avtor ima pravico do primernega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje
in za fotokopiranje svojega dela, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge
lastne uporabe iz 50.
člena[Lem14] tega zakona.
(2) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka za tonsko in vizualno snemanje se
plačuje:
1. pri prvi prodaji ali uvozu novih naprav za tonsko in vizualno snemanje, in
2. pri prvi prodaji ali uvozu novih praznih nosilcev zvoka ali slike.
(3) Nadomestilo iz prvega odstavka tega člena za fotokopiranje se plačuje:
1. pri prvi prodaji ali uvozu novih naprav za fotokopiranje, in
2. od fotokopij, narejenih za prodajo, in sicer mesečno glede na njihovo
verjetno število.
(4) S fotokopiranjem po tem členu so izenačene druge podobne tehnike
reproduciranja, z napravami za tonsko in vizualno snemanje so izenačene druge
naprave, ki omogočajo isti učinek.
(5) Pravica nadomestila iz prvega odstavka tega člena ne more biti predmet
odpovedi, razpolaganja med živimi in izvršbe.
(1) Zavezanci nadomestila iz prejšnjega člena so: proizvajalci naprav za tonsko
in vizualno snemanje, proizvajalci naprav za fotokopiranje, proizvajalci
praznih nosilcev zvoka ali slike ter imetniki naprav, ki ponujajo odplačno
fotokopiranje. Poleg proizvajalcev so solidarno zavezani tudi uvozniki naprav
in nosilcev, razen če je uvoz namenjen za privatno in nekomercialno uporabo kot
del njihove osebne prtljage.
(2) Proizvajalci iz prejšnjega dostavka niso zavezanci nadomestila za tiste
naprave oziroma nosilce, ki jih izvažajo.
(3) Zavezanci iz prvega odstavka tega člena morajo na zahtevo kolektivne
organizacije sporočati podatke o vrsti in številu prodanih ali uvoženih naprav
in nosilcev iz prejšnjega člena ter podatke o prodanih fotokopijah, ki so
potrebni za izračun dolžnega nadomestila.
(1) Zneske nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje, ki pripadajo
skupno vsem upravičencem po tem zakonu, predpiše Vlada Republike Slovenije.
(2) Zneski iz prejšnjega odstavka se določijo posebej: za vsako napravo za
tonsko snemanje in napravo za vizualno snemanje, za vsako napravo za snemanje,
pri kateri niso potrebni fonogrami ali videogrami (v dvakratni višini od
običajnih), za vsak nosilec zvoka in nosilec slike glede na njun možni snemalni
čas, za vsako napravo za fotokopiranje glede na njen učinek (število kopij na
minuto) in glede na možnost barvnega fotokopiranja (v dvakratni višini od
črnobelega) ter za vsako posamezno fotokopijo, narejeno za prodajo.
(3) Vlada Republike Slovenije občasno usklajuje zneske iz tega člena z gibanjem
cen na drobno v Republiki Sloveniji.
5. pododdelek
RAZMERJE MED AVTORSKO IN LASTNINSKO PRAVICO
Splošno
40. člen
Avtorska pravica je neodvisna in skladna z lastninsko pravico ali drugimi
pravicami na stvari, na kateri je avtorsko delo vsebovano, če ni z zakonom
drugače določeno.
Ločenost pravnega prometa
41. člen
(1) Pravni promet s posamičnimi materialnimi avtorskimi pravicami ali drugimi
pravicami avtorja na delu ne vpliva na lastninsko pravico na stvari, na kateri
je to delo vsebovano, če ni z zakonom ali s pogodbo drugače določeno.
(2) Pravni promet z lastninsko pravico na stvari, na kateri je delo vsebovano,
ne vpliva na posamične materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja na
tem delu, če ni z zakonom ali s pogodbo drugače določeno.
Skupno premoženje zakoncev
42. člen
V skupno premoženje zakoncev spadajo samo premoženjske koristi, ki izvirajo iz
avtorske pravice.
Izčrpanje pravice distribuiranja
43. člen
S prvo prodajo ali drugačno obliko prenosa lastninske pravice na izvirniku ali
primerku dela v Evropski uniji, ki je izvršena po avtorju ali z njegovim
dovoljenjem, je pravica distribuiranja za ta izvirnik ali primerek za območje
Evropske unije izčrpana.
Omejitev pravice predelave
44. člen
(1) Lastnik zgrajenega arhitekturnega objekta lahko to delo prosto predela.
(2) Pri izvajanju določb prejšnjega odstavka mora lastnik upoštevati avtorjevo
pravico do spoštovanja dela.
(3) Kadar je bil objekt nagrajen na javnem natečaju, mora lastnik pridobiti
soglasje avtorja. Soglasje lastniku ne sme povzročiti nesorazmernih stroškov
oziroma znatno podaljšati časa predelave.
Varstvo izvirnika dela
45. člen
(1) Če bi moral lastnik izvirnika dela glede na okoliščine primera domnevati,
da ima avtor upravičen interes za njegovo ohranitev, takega izvirnika ne sme
uničiti, ne da bi poprej avtorju ponudil njegovo vrnitev proti plačilu
vrednosti gradiva.
(2) Če vrnitev ni mogoča, mora lastnik na primeren način omogočiti avtorju
izdelavo primerka izvirnika.
(3) Pri arhitekturnem objektu ima avtor samo pravico, da delo fotografira in na
svoje stroške zahteva izročitev reprodukcij načrtov.
4. oddelek
VSEBINSKE OMEJITVE AVTORSKE PRAVICE
Splošno pravilo
46. člen
Vsebinske omejitve avtorske pravice so dopustne v primerih, ki so določeni v
tem oddelku, s tem, da je obseg take uporabe avtorskih del omejen glede na
namen, ki ga je treba doseči, da je v skladu z dobrimi običaji, da ne
nasprotuje običajni uporabi dela in da ni v nerazumni meri v nasprotju z
zakonitimi interesi avtorja.
1. pododdelek
ZAKONITE LICENCE
Pouk, periodika
47. člen
(1) Brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice, vendar ob plačilu
primernega nadomestila, je dopustno:
1. reproducirati v čitankah in učbenikih, namenjenih za pouk, dele avtorskih
del ter posamična dela s področij fotografije, likovne umetnosti, arhitekture,
uporabne umetnosti, industrijskega oblikovanja in kartografije, če gre za že
objavljena dela več avtorjev;
2. reproducirati v periodičnem tisku aktualne članke iz takega tiska, v katerih
so obravnavana splošna vprašanja, če avtor tega ni izrecno prepovedal.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za javno
priobčitev navedenih del.
(3) V primerih iz prejšnjih odstavkov je treba navesti vir in avtorstvo dela,
če je navedeno na uporabljenem delu.
Brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice, vendar ob plačilu primernega
nadomestila, je v korist invalidnih oseb dopustno reproduciranje in
distribuiranje dela, če to delo ni na voljo v zahtevani obliki in je uporaba
neposredno povezana z invalidnostjo teh oseb, omejena na njen obseg ter ni
namenjena doseganju neposredne ali posredne gospodarske koristi.
2. pododdelek
PROSTA UPORABA
Pravica do obveščenosti
48. člen
(1) Zaradi pridobitve informacije javnega značaja je prosto:
1. pri obveščanju o dnevnih dogodkih reproducirati dela, ki se vidijo ali
slišijo ob poteku tega dogodka;
2. pripraviti in reproducirati povzetke izdanih časopisnih in podobnih člankov
v pregledih tiska;
3. reproducirati javne politične govore in javne govore na obravnavah pred
državnimi, cerkvenimi in podobnimi organi;
4. uporabiti dnevne novice in vesti, ki imajo naravo tiskovnega poročila.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za javno
priobčitev navedenih del.
(3) V primerih iz prejšnjih odstavkov je treba navesti vir in avtorstvo dela,
če je navedeno na uporabljenem delu.
(1) Za namene pouka je prosto:
1. javno izvajanje objavljenih del v obliki neposrednega pouka;
2. javno izvajanje objavljenih del na brezplačnih šolskih slovesnostih pod
pogojem, da izvajalci ne prejmejo plačila;
3. sekundarno radiodifuzno oddajanje RTV šolskih oddaj.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka je treba navesti vir in avtorstvo dela,
če je navedeno na uporabljenem delu.
Začasno reproduciranje
49.a člen
Začasno reproduciranje dela je prosto, če je prehodno ali spremljajoče dejanje,
ki je sestavni in bistveni del nekega tehničnega postopka ter nima nobenega
neodvisnega gospodarskega pomena, njegov edini namen pa je omogočiti, da se
delo prenese v omrežju med tretjimi osebami s pomočjo posrednika ali zakonito
uporabi.
Privatno in drugo lastno reproduciranje
50. člen
(1) Ob upoštevanju 37. člena[Lem15] tega zakona je
reproduciranje že objavljenega dela prosto, če je izvršeno v največ treh
primerkih in če so izpolnjeni pogoji iz drugega ali tretjega odstavka tega
člena.
(2) Fizična oseba lahko prosto reproducira delo
1. na papirju ali podobnem nosilcu z uporabo fotokopiranja ali druge
fotografske tehnike s podobnimi učinki,
2. na katerem koli drugem nosilcu, če to stori za privatno uporabo, če primerki
niso izročeni ali priobčeni v javnosti in če pri tem nima namena dosegati neposredne
ali posredne gospodarske koristi.
(3) Javni arhivi, javne knjižnice, muzeji ter izobraževalne in znanstvene
ustanove lahko za lastne potrebe prosto reproducirajo delo na kateremkoli
nosilcu, če to storijo iz lastnega primerka in če pri tem nimajo namena
dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi.
(4) Reproduciranje po prejšnjih odstavkih tega člena ni dovoljeno glede pisanih
del v obsegu celotne knjige, grafičnih izdaj glasbenih del, elektronskih baz
podatkov in računalniških programov ter v obliki izvedbe arhitekturnega
objekta, če ni s tem zakonom ali s pogodbo drugače določeno.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek je pod pogoji iz prvega odstavka tega člena
prosto:
1. reproducirati pisano delo v obsegu celotne knjige, če je njena naklada
izčrpana že najmanj dve leti;
2. reproducirati grafično izdajo glasbenega dela z ročnim prepisovanjem.
(1) Navajanje odlomkov objavljenega dela ali posamičnih objavljenih del s
področij fotografije, likovne umetnosti, arhitekture, uporabne umetnosti,
industrijskega oblikovanja in kartografije je prosto, če je to potrebno z
namenom ponazoritve, soočenja ali napotitve.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka je treba navesti vir in avtorstvo dela,
če je navedeno na uporabljenem delu.
Nebistvena pritiklina
52. člen
Tista objavljena dela, ki so nebistvena pritiklina glede na siceršnjo
namembnost nekega predmeta, so pri izkoriščanju tega predmeta v prosti uporabi.
Predelava objavljenega dela je prosta:
1. če gre za privatno ali drugo lastno predelavo, ki ni namenjena in ni
dostopna javnosti;
2. če gre za predelavo v parodijo ali karikaturo, če to ne ustvari ali utegne
ustvariti zmede glede izvora dela;
3. če gre za predelavo v zvezi z dovoljeno uporabo, ki jo zahteva namen te
uporabe;
4. če gre za predelavo v zvezi z dovoljeno uporabo, pa je avtorjevo
nasprotovanje predelavi v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
(1) Upravičeni uporabnik objavljene baze podatkov ali njenega primerka lahko
prosto reproducira ali predela to bazo, če je to potrebno zaradi dostopa do
njene vsebine in običajne uporabe te vsebine. Kadar je uporabnik upravičen samo
do dela baze podatkov, velja določba tega člena le za ta del.
(2) Pogodbena določila, ki so v nasprotju s tem členom, so nična.
Javna razstava ali prodaja umetniških del
54. člen
(1) Prireditelj javne razstave ali javne prodaje umetniških del lahko prosto
uporabi ta dela v zvezi s tem dogodkom v obsegu, ki je potreben za njegovo
promocijo, pod pogojem da tega ne stori z namenom doseganja gospodarske
koristi.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka je treba navesti vir in avtorstvo dela,
če je navedeno na uporabljenem delu.
Dela na splošno dostopnih krajih
55. člen
(1) Dela, ki so trajno v parkih, na ulicah, na trgih ali na drugih splošno
dostopnih krajih, so v prosti uporabi.
(2) Uporaba iz prejšnjega odstavka se ne sme izvršiti v tridimenzionalni obliki
ali za isti namen kot prvotno delo ali vršiti za doseganje gospodarske koristi.
(3) V primerih iz prvega odstavka tega člena je treba navesti vir in avtorstvo
dela, če je navedeno na uporabljenem delu.
Uporaba dela je prosta, kadar je to nujno potrebno v posamičnih konkretnih
primerih zaradi izvajanja nalog javne varnosti ali zagotovitve izvedbe katerih
koli uradnih postopkov, kot so postopki v Državnem zboru Republike Slovenije
ali v Državnem svetu Republike Slovenije, sodni, upravni in arbitražni
postopki.
Obrati in trgovine, ki proizvajajo ali dajejo v promet fonograme ali
videograme, naprave za njihovo reproduciranje ali javno priobčitev ter naprave
za sprejem oddaj, lahko prosto reproducirajo in javno priobčujejo dela v
obsegu, ki je potreben, da se preizkusi njihovo delovanje pri proizvodnji ali
pri prodaji.
5. oddelek
ČASOVNE OMEJITVE AVTORSKE PRAVICE
Učinek preteka rokov
58. člen
S pretekom rokov trajanja avtorske pravice, ki so določeni v tem oddelku,
avtorsko delo ni več avtorskopravno varovano.
Avtorska pravica traja za avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti, če
ni s tem zakonom drugače določeno.
Kadar je delo ustvarilo več avtorjev, se rok trajanja iz prejšnjega člena
računa od smrti soavtorja, ki je umrl zadnji.
Anonimna in psevdonimna dela
61. člen
(1) Avtorska pravica na anonimnih in psevdonimnih delih traja 70 let po
zakoniti objavi dela.
(2) Če psevdonim ne dovoljuje nobenega dvoma o tem, kdo je avtor, ali če avtor
med rokom iz prejšnjega odstavka odkrije svojo identiteto, velja rok iz 59. člena[Lem16] tega zakona.
Avtorska pravica na kolektivnih delih traja 70 let po zakoniti objavi dela.
Poseben rok za določena neobjavljena dela
63. člen
Kadar rok po tem zakonu ne teče od smrti avtorja ali avtorjev in delo ni bilo
zakonito objavljeno v 70 letih od njegove stvaritve, preneha avtorska pravica z
zadnje navedenim rokom.
Kadar se po tem zakonu rok trajanja računa po dnevu zakonite objave dela in je
delo objavljeno v zvezkih, delih, nadaljevanjih, izdajah ali nanizankah, se rok
trajanja računa za vsako od teh sestavin posebej.
(1) Nebistvene spremembe pri izbiri, uskladitvi ali razporeditvi vsebine zbirke
ne podaljšajo trajanja avtorske pravice na zbirki.
(2) Nebistvene spremembe iz prejšnjega odstavka so dodatki, izbrisi ali
predrugačenja pri izbiri ali razporeditvi vsebine zbirke, potrebni za
nadaljevanje njenega poslovanja na način, kot ga je predvidel njen avtor.
Pravica skesanja traja, dokler živi avtor.
Roki iz tega oddelka zakona začnejo teči prvega januarja tistega leta, ki sledi
letu njihovega začetnega dogodka.
Tretje poglavje
AVTORSKA PRAVICA V PRAVNEM PROMETU
1. oddelek
SPLOŠNE DOLOČBE
Dedovanje avtorske pravice
68. člen
Avtorska pravica kot celota, razen pravice skesanja, je predmet dedovanja.
Neprenosljivost avtorske pravice kot celote
69. člen
Avtorska pravica kot celota ni prenosljiva.
Prenos posamičnih avtorskih pravic
70. člen
(1) Avtor ne more prenesti na druge osebe moralnih avtorskih pravic.
(2) Avtor lahko s pogodbo ali drugim pravnim poslom prenese na druge osebe
posamične materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja, če ni s tem
zakonom drugače določeno.
(1) Na avtorsko pravico, na nedokončana dela in na neobjavljene izvirnike ni
mogoče seči s prisilno izvršbo.
(2) S prisilno izvršbo je mogoče seči samo na premoženjske koristi, ki izvirajo
iz avtorske pravice.
(1) Pravice, ki jih ta zakon priznava avtorju, vključno s pravico do
uveljavljanja sodnega varstva, pripadajo drugemu imetniku avtorske pravice v
obsegu, v katerem so z zakonom ali pravnim poslom prenesene nanj, če ni s tem
zakonom drugače določeno.
(2) Aktivno legitimacijo za uveljavljanje varstva pravic svojih članov iz tega
zakona pred sodišči in drugimi organi imajo tudi kolektivne organizacije iz
tega zakona, sindikalne organizacije ter poklicna združenja, ustanovljena za
varstvo avtorske in sorodnih pravic. O postopkih morajo prizadetim članom dati
račun.
2. oddelek
SPLOŠNI DEL AVTORSKEGA POGODBENEGA PRAVA
Obseg prenosa
73. člen
Prenos posamičnih materialnih avtorskih pravic ali posamičnih drugih pravic
avtorja je lahko vsebinsko, prostorsko ali časovno omejen.
Izključni in neizključni prenos
74. člen
(1) Neizključni prenos upravičuje imetnika, da na dogovorjeni način uporablja
delo poleg avtorja ali drugih imetnikov.
(2) Izključni prenos upravičuje imetnika, da na dogovorjeni način uporablja
delo ob izključitvi avtorja in vseh drugih oseb.
(3) Neizključni prenos, ki ga je avtor sklenil pred sklenitvijo izključnega
prenosa, učinkuje do imetnika izključnih pravic, če ni med avtorjem in
imetnikom neizključnih pravic drugače dogovorjeno.
Domneve glede obsega prenosa
75. člen
(1) Če ni z zakonom ali s pogodbo drugače določeno se šteje, da je bil
dogovorjen neizključni prenos, da velja samo za Republiko Slovenijo in da velja
za čas, ki je običajen za to vrsto del.
(2) Če ni določeno, katere posamične pravice ali kakšen obseg določene pravice
se prenaša, se šteje, da so prenesene tiste pravice in v takem obsegu, kot je
bistven za dosego namena pogodbe.
Pravilo ločenih prenosov
76. člen
(1) Prenos posamične materialne avtorske pravice ali posamične druge pravice
avtorja ne vpliva na prenos drugih pravic, če ni s tem zakonom ali s pogodbo
drugače določeno.
(2) Pri prenosu pravice reproduciranja dela (23. člen[Lem17] ) se ne prenese tudi
pravica do njegove shranitve v elektronski obliki in pravica do njegovega
tonskega ali vizualnega snemanja, če ni z zakonom ali s pogodbo drugače
določeno.
(3) Pri prenosu pravice distribuiranja primerkov dela (24. člen[Lem18] ) se ne prenese tudi
pravica do njihovega uvoza, če ni z zakonom ali s pogodbo drugače določeno.
(4) Pri prenosu pravice dajanja v najem (25. člen[Lem19] ) fonogramov ali
videogramov z avtorskim delom avtor obdrži pravico do primernega nadomestila za
vsakokratno dajanje v najem. Tej pravici se avtor ne more odpovedati.
Domneve o skupnem prenosu
77. člen
(1) Pri prenosu pravice reproduciranja dela (23. člen[Lem20] ) se šteje, da je bila
prenesena tudi pravica distribuiranja (24. člen[Lem21] ) primerkov tega dela,
razen do njihovega uvoza, če ni s pogodbo drugače določeno.
(2) Pri prenosu pravice radiodifuznega oddajanja dela (30. člen[Lem22] ) se šteje, da je bila
na RTV organizacijo prenesena tudi pravica
1. do posnetkov dela, če jih posname z lastnimi sredstvi in za lastne oddaje,
če jih oddaja le enkrat in če jih najkasneje en mesec po oddajanju zbriše
(efemerni posnetki); in
2. do izročitve efemernih posnetkov javnemu arhivu, če imajo izredno
dokumentarno vrednost. O tem mora RTV organizacija nemudoma obvestiti avtorja.
(1) Imetnik, na katerega je bila prenesena materialna avtorska pravica ali
druga pravica avtorja, ne more brez dovoljenja avtorja te pravice prenesti
naprej na tretje osebe, če ni s pogodbo drugače določeno.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno, če je nadaljnji prenos
pravice posledica statusnih sprememb imetnika, njegovega stečaja ali redne
likvidacije.
(3) Če je na podlagi zakona ali pogodbe nadaljnji prenos dopusten brez
dovoljenja avtorja, odgovarjata prejšnji in novi imetnik solidarno za avtorjeve
zahtevke.
Nično je določilo, s katerim avtor prenaša na drugo osebo:
1. avtorsko pravico kot celoto;
2. moralne avtorske pravice;
3. materialne avtorske pravice na vseh svojih prihodnjih delih;
4. materialne avtorske pravice za neznane oblike uporabe svojega dela.
(1) Pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge
pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, morajo biti v pisni obliki, če ni z
zakonom drugače določeno.
(2) Ob kršitvi prejšnjega odstavka se sporne ali nejasne določbe posla
razlagajo v korist avtorja.
Avtorski honorar in nadomestilo
81. člen
(1) Če avtorski honorar ali nadomestilo ni bilo določeno, se določi po
običajnih plačilih za določeno vrsto del, po obsegu in trajanju uporabe ter
glede na druge okoliščine primera.
(2) Če se z uporabo avtorskega dela doseže dobiček, ki je očitno v nesorazmerju
z dogovorjenim ali določenim honorarjem ali nadomestilom, lahko avtor zahteva
spremembo pogodbe tako, da se mu določi pravičnejši delež pri dohodku.
(3) Pravici iz prejšnjega odstavka se avtor ne more odpovedati.
(1) Če je honorar ali nadomestilo dogovorjeno ali določeno v odvisnosti od
ustvarjenega dohodka pri uporabi dela, mora uporabnik dela voditi ustrezne
knjige ali drugo evidenco, iz katere je mogoče ugotoviti, kakšen dohodek je bil
ustvarjen.
(2) Uporabnik dela mora omogočiti avtorju vpogled v evidenco iz prejšnjega
odstavka in mu pošiljati ustrezna poročila o ustvarjenem dohodku, oboje v
običajnih rokih in v potrebnem obsegu.
Preklic materialne avtorske pravice
83. člen
(1) Avtor lahko prekliče materialno avtorsko pravico, če jo njen izključni
imetnik izvršuje v nezadostni meri ali sploh ne in so zaradi tega avtorjevi
upravičeni interesi znatno prizadeti. Avtor preklica ne more uveljaviti, če
vzroki za neizvrševanje ali nezadostno izvrševanje pretežno izvirajo iz njegove
sfere.
(2) Preklica iz prejšnjega odstavka ni mogoče uveljaviti pred potekom dveh let
od prenosa materialne avtorske pravice na delu. Pri prispevku za dnevni časopis
znaša ta rok tri mesece, za drug periodični tisk pa eno leto.
(3) Avtor lahko uveljavi preklic po tem členu samo, če ponudi imetniku primeren
dodatni rok za zadostno izvrševanje pravice.
(4) Z uveljavitvijo preklica materialna avtorska pravica imetnika ugasne.
(5) Avtor se preklicu po tem členu ne more odpovedati.
(6) Če to zahteva pravičnost, mora avtor povrniti imetniku primerno odškodnino.
Kolektivne avtorske pogodbe
84. člen
Organizacije avtorjev posameznih kategorij avtorskih del in uporabniki ali
združenja uporabnikov teh del lahko v skladu s tem zakonom:
1. določijo splošne pogoje za uporabo avtorskih del;
2. sklenejo tarifne sporazume.
3. oddelek
POSEBNI DEL AVTORSKEGA POGODBENEGA PRAVA
1. pododdelek
ZALOŽNIŠKA POGODBA
Pojem
85. člen
(1) Z založniško pogodbo se avtor zaveže prenesti na založnika pravico
reproduciranja svojega dela v obliki tiskanja in pravico distribuiranja
primerkov dela, založnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar ter delo
reproduciral in distribuiral.
(2) Založniška pogodba glede določenega dela lahko vsebuje tudi dogovor o
klubski izdaji, žepni knjigi, periodični izdaji v nadaljevanjih, prenosu
pravice prevajanja itd.
Avtorjev zastopnik sme skleniti založniško pogodbo samo za tista dela, ki so
izrecno navedena v njegovem pooblastilu.
(1) Založniška pogodba mora navajati zlasti vrsto prenosa pravic, obseg in
trajanje prenosa pravic, območje veljavnosti pravic, rok za izdajo dela in
avtorski honorar.
(2) Če je honorar dogovorjen v odstotku od maloprodajne cene prodanih primerkov
dela, mora biti v založniški pogodbi določeno njihovo najmanjše število pri
prvi izdaji. Ta določba ni potrebna, če pogodba določa najmanjši honorar, ki ga
je dolžan založnik plačati ne glede na število prodanih primerkov.
(3) Če je honorar dogovorjen v pavšalnem znesku, mora biti v založniški pogodbi
določena skupna naklada. Če ta ni določena in če ne izhaja iz namena pogodbe,
splošnih pogojev ali običajev kaj drugega, lahko založnik reproducira in
distribuira največ 500 primerkov dela.
Domneva izključnosti prenosa
88. člen
(1) Dokler velja založniška pogodba, avtor ne more prenesti pravice
reproduciranja in pravice distribuiranja v istem jeziku drugim osebam, če ni s
pogodbo drugače določeno.
(2) Pravico reproduciranja in distribuiranja časniških člankov lahko avtor
prenese hkrati več uporabnikom, če ni s pogodbo drugače določeno.
Prednostna pravica založnika
89. člen
(1) Založnik, ki je pridobil pravico do izdaje dela v knjižni obliki, ima med enakimi
ponudniki prednostno pravico do izdaje tega dela v elektronski obliki.
(2) Prednostna pravica založnika po prejšnjem odstavku traja tri leta od
dogovorjenega roka za izdajo knjižnega dela. Založnik se mora pisno izjaviti o
avtorjevi pisni ponudbi v 30 dneh od njenega prejema.
Če ni z založniško pogodbo drugače določeno, je založnik dolžan za nove izdaje
avtorskega dela omogočiti avtorju, da dela izboljša ali spremeni; pogoj pa je,
da to ne pomeni za založnika pretiranih stroškov in ne spreminja narave dela.
Uničenje dela zaradi višje sile
91. člen
(1) Če je delo uničeno zaradi višje sile po izročitvi založniku, ima avtor
pravico do honorarja, ki bi mu pripadal, če bi bilo delo izdano.
(2) Če je zaradi višje sile uničena celotna pripravljena izdaja, preden je bila
dana v promet, ima založnik pravico pripraviti novo izdajo, avtorju pa pripada
honorar samo za uničeno izdajo.
(3) Če je zaradi višje sile uničen del pripravljene izdaje, preden je bil dan v
promet, ima založnik pravico, da brez plačila honorarja razmnoži samo toliko
primerkov, kolikor jih je bilo uničenih.
(1) Založniška pogodba preneha:
1. če avtor umre pred dokončanjem avtorskega dela;
2. če je izčrpana naklada vseh dogovorjenih izdaj;
3. če je potekel rok trajanja pogodbe;
4. v drugih primerih, določenih s pogodbo ali zakonom.
(2) Avtor lahko odstopi od založniške pogodbe, če se založnik potem, ko je
izčrpana ena izdaja, ne loti nove dogovorjene izdaje v treh letih od dneva, ko
je avtor to zahteval, razen če ni s pogodbo drugače določeno.
(3) Šteje se, da je po prejšnjih odstavkih izdaja izčrpana, če je število
neprodanih primerkov manjše od 5 % celotne izdaje, v vsakem primeru pa, če je
manjše od 100 primerkov.
(4) Če založnik ne izda dela v dogovorjenem roku, lahko avtor odstopi od
pogodbe in zahteva odškodnino, poleg tega pa lahko obdrži prejeti honorar
oziroma zahteva plačilo dogovorjenega honorarja.
(5) Če rok za izdajo dela ni določen v pogodbi, je založnik dolžan delo izdati
v primernem roku, najpozneje pa v enem letu od dneva izročitve dela.
Določbe tega zakona o pisni obliki avtorskih pogodb ne veljajo za pogodbo o
objavi člankov, risb ali zapiskov v časnikih, revijah in drugem periodičnem tisku.
(1) Če namerava založnik v času treh let od dogovorjene izdaje dela, če v
pogodbi ni določen daljši rok, neprodane primerke dela prodati kot papir za
predelavo, jih je dolžan najprej ponuditi avtorju, da jih odkupi, in sicer po
ceni, ki bi jo dobil, če bi jih prodal kot papir za predelavo.
(2) Če avtor ne odkupi ponujenih primerkov dela ali jih odkupi deloma, lahko
založnik preostale primerke dela proda kot papir za predelavo.
2. pododdelek
POGODBA O IZVEDBI
Pojem
95. člen
S pogodbo o izvedbi se avtor zaveže prenesti uporabniku pravico javnega
recitiranja, javne izvedbe ali javne uprizoritve svojega dela, uporabnik pa se
zaveže, da bo avtorju za to plačal honorar ter delo recitiral, izvedel ali
uprizoril.
Pogodba o izvedbi mora navajati zlasti vrsto prenosa pravic, obseg in trajanje
prenosa pravic, območje veljavnosti pravic, rok za izvedbo dela in avtorski
honorar.
Obveznosti uporabnika
97. člen
Uporabnik je dolžan omogočiti avtorju ogled izvedbe dela, poskrbeti za primerne
tehnične pogoje izvedbe ter avtorju poslati spored, druge tiskane publikacije
in javne kritike izvedbe, če ni s pogodbo drugače določeno.
Če uporabnik ne izvede dela v dogovorjenem roku, lahko avtor odstopi od pogodbe
in terja odškodnino, poleg tega pa lahko obdrži prejeti honorar oziroma zahteva
plačilo dogovorjenega honorarja.
3. pododdelek
POGODBA O NAROČILU AVTORSKEGA DELA
Naročeno avtorsko delo
99. člen
(1) Z avtorsko pogodbo o naročilu dela se avtor zaveže ustvariti določeno delo
in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar.
(2) Naročnik lahko nadzoruje posel in daje navodila, če s tem ne posega v
avtorjevo svobodo znanstvenega in umetniškega ustvarjanja.
(3) Avtor obdrži avtorsko pravico na naročenem delu, razen pravice
distribuiranja, če ni s tem zakonom ali s pogodbo drugače določeno.
(4) Za avtorsko pogodbo o naročilu dela se uporabljajo določbe o podjemniški
pogodbi, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Kolektivno avtorsko delo
100. člen
(1) Kolektivno avtorsko delo je delo, ki je ustvarjeno na pobudo in v
organizaciji fizične ali pravne osebe (naročnik), ob sodelovanju velikega
števila soavtorjev in se objavi ter uporablja pod imenom naročnika (npr.
enciklopedije, zborniki).
(2) Za ustvaritev kolektivnega dela se sklene posebna pogodba. Če niso
izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, je ta pogodba nična.
(3) Šteje se, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorjev na
kolektivnem delu izključno in neomejeno prenesene na naročnika, če ni s pogodbo
drugače določeno.
4. pododdelek
DELOVNO RAZMERJE
Avtorsko delo iz delovnega razmerja
101. člen
(1) Kadar avtorsko delo ustvari delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti
ali po navodilih delodajalca (avtorsko delo iz delovnega razmerja), se šteje,
da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem delu
izključno prenesene na delodajalca za deset let od dokončanja dela, če ni s
pogodbo drugače določeno.
(2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka pripadejo pravice iz prejšnjega
odstavka delojemalcu, s tem da delodajalec lahko zahteva njihov ponovni
izključni prenos proti plačilu primernega nadomestila.
Ne glede na določbe prejšnjega člena
1. obdrži delojemalec izključno pravico, da uporablja avtorsko delo iz
delovnega razmerja v okviru svojih zbranih del;
2. se šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na bazi
podatkov in kolektivnem delu izključno in neomejeno prenesene na delodajalca,
če ni s pogodbo drugače določeno.
Četrto poglavje
POSEBNE DOLOČBE O AVTORSKIH DELIH
1. oddelek
AVDIOVIZUALNA DELA
Pojem
103. člen
Avdiovizualna dela po tem zakonu so kinematografski, televizijski, risani
filmi, kratki glasbeni videofilmi, reklamni in dokumentarni filmi ter druga
avdiovizualna dela, izražena v obliki zaporedja povezanih gibljivih slik, z
zvokom ali brez, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so vsebovana.
Pravica avdiovizualne priredbe
104. člen
(1) Pravica avdiovizualne priredbe je izključna pravica, da se prvotno delo
predela ali vključi v avdiovizualno delo.
(2) S sklenitvijo pogodbe o avdiovizualni priredbi se šteje, da je avtor
prvotnega dela izključno in neomejeno prenesel na filmskega producenta pravico
predelave in vključitve prvotnega dela v avdiovizualno delo, svoje materialne
avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem avdiovizualnem delu, njegovem
prevodu, njegovih avdiovizualnih predelavah ali na fotografijah, nastalih v
zvezi s produkcijo avdiovizualnega dela, če ni s pogodbo drugače določeno.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka obdrži avtor prvotnega dela:
1. izključno pravico do nadaljnje predelave avdiovizualnega dela v kakšno drugo
umetniško obliko;
2. izključno pravico do nove avdiovizualne priredbe prvotnega dela, vendar po
preteku desetih let od sklenitve pogodbe iz prejšnjega odstavka;
3. pravico do primernega nadomestila od filmskega producenta za vsakokratno
dajanje v najem videogramov avdiovizualnega dela.
(4) Avtor prvotnega dela se ne more odpovedati pravicam iz prejšnjega odstavka.
Soavtorji avdiovizualnega dela
105. člen
(1) Za soavtorje audiovizualnega dela veljajo:
1. avtor priredbe,
2. pisec scenarija,
3. avtor dialogov,
4. direktor fotografije,
5. glavni režiser,
6. skladatelj filmske glasbe, ki je posebej ustvarjena za uporabo v tem delu.
(2) Pri avdiovizualnem delu, pri katerem je animacija bistven element, velja za
soavtorja takega dela tudi glavni animator.
Avtorji prispevkov k avdiovizualnem delu
106. člen
Animator in skladatelj glasbe, ki ne veljata za soavtorja avdiovizualnega dela
po prejšnjem členu, scenograf, kostumograf, slikar mask in montažer imajo
avtorske pravice na svojih prispevkih k avdiovizualnem delu (avtorji
prispevkov).
Pogodba o filmski produkciji
107. člen
(1) Razmerja filmskega producenta do soavtorjev avdiovizualnega dela in
avtorjev prispevkov ter razmerja med samimi avtorji se urejajo s pogodbo o
filmski produkciji, ki se v skladu s tem zakonom sklene v pisni obliki.
(2) S sklenitvijo pogodbe o filmski produkciji se šteje, da so soavtorji
izključno in neomejeno prenesli na filmskega producenta vse svoje materialne
avtorske pravice in druge pravice avtorja na avdiovizualnem delu, njegovem
prevodu, njegovih avdiovizualnih predelavah ali pri tem delu nastalih
fotografijah, če ni s pogodbo drugače določeno.
(3) S sklenitvijo pogodbe o filmski produkciji se šteje, da so avtorji
prispevkov izključno in neomejeno prenesli na filmskega producenta pravico do
uporabe svojih prispevkov za dokončanje avdiovizualnega dela.
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov obdržijo:
1. soavtorji izključno pravico do nadaljnje predelave avdiovizualnega dela v
kakšno drugo umetniško obliko;
2. avtorji prispevkov pravico, da svoje prispevke k avdiovizualnem delu posebej
uporabljajo, če niso s tem prizadete pravice filmskega producenta;
3. soavtorji pravico do primernega nadomestila od filmskega producenta za
vsakokratno dajanje v najem videogramov avdiovizualnega dela.
(5) Soavtorji in avtorji prispevkov se ne morejo odpovedati pravicam iz
prejšnjega odstavka.
(1) Soavtorjem avdiovizualnega dela pripada avtorski honorar ločeno za vsako
preneseno materialno avtorsko pravico ali drugo pravico avtorja.
(2) Filmski producent mora najmanj enkrat letno pošiljati soavtorjem
avdiovizualnega dela poročilo o ustvarjenem dohodku, in sicer ločeno za vsako
dovoljeno vrsto uporabe dela.
Dokončanje avdiovizualnega dela
109. člen
(1) Avdiovizualno delo se šteje za dokončano, ko je v skladu s sporazumom med
glavnim režiserjem in filmskim producentom končana prva standardna kopija dela,
ki je predmet pogodbe.
(2) Matrica kopije iz prejšnjega odstavka se ne sme uničiti.
(3) Spremembe kopije avdiovizualnega dela iz prvega odstavka tega člena so
možne le po predhodnem soglasju glavnega režiserja in filmskega producenta.
(4) Če kateri od soavtorjev ali avtorjev prispevkov noče končati svojega
prispevka k avdiovizualnemu delu ali če zaradi višje sile tega ne more storiti,
se ne more upreti, da že dani prispevek ne bi bil uporabljen za njegovo
dokončanje. Tak avtor uživa za že dani prispevek ustrezne avtorske pravice.
(1) Če filmski producent ne konča avdiovizualnega dela v petih letih od
sklenitve pogodbe o filmski produkciji ali če ne distribuira končanega
avdiovizualnega dela v enem letu od njegovega dokončanja, lahko soavtorji
odstopijo od pogodbe, razen če je bil dogovorjen kakšen drug rok.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka soavtorji in avtorji prispevkov obdržijo
pravico do plačila honorarja.
2. oddelek
RAČUNALNIŠKI PROGRAMI
Pojem
111. člen
(1) Računalniški programi po tem zakonu so programi v vsaki izrazni obliki,
vključno s pripravljalnim gradivom za njihovo izdelavo.
(2) Ideje in načela, ki so osnova nekemu elementu računalniškega programa,
vključno s tistimi, ki so osnova njegovim vmesnikom, ne uživajo varstva.
(3) Računalniški programi uživajo varstvo, če so individualna dela v tem
smislu, da pomenijo lastno intelektualno stvaritev njihovega avtorja.
Delovno razmerje in avtorska pogodba
112. člen
Kadar računalniški program ustvari delojemalec pri izpolnjevanju svojih
obveznosti ali po navodilih delodajalca, ali ga ustvari avtor po avtorski
pogodbi o naročilu, se šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice
avtorja na tem programu izključno in neomejeno prenesene na delodajalca ali
naročnika, če ni s pogodbo drugače določeno.
(1) Če ni v 114.[Lem23] in 115. členu[Lem24] tega zakona drugače
določeno, ima avtor računalniškega programa zlasti izključno pravico do:
1. reproduciranja sestavnih delov ali celotnega računalniškega programa, ne
glede na to, ali je začasno ali trajno ter s katerim sredstvom in v kateri
obliki. Če je za nalaganje, prikazovanje, izvajanje, prenašanje ali shranjevanje
računalniškega programa potrebno njegovo reproduciranje, je za ta ravnanja
potrebno dovoljenje avtorja;
2. prevoda, prilagoditve, priredbe ali kakšne drugačne predelave računalniškega
programa ter reproduciranja rezultatov teh predelav, vendar brez poseganja v
pravice tistega, ki je predelave opravil;
3. distribuiranja izvirnika računalniškega programa ali njegovih primerkov v
katerikoli obliki, vključno z njegovim dajanjem v najem.
(2) Avtor lahko prenese pravice iz prejšnjega odstavka na tretje osebe tudi z
licenčno pogodbo.
Vsebinske omejitve avtorjevih pravic
114. člen
(1) Če ni v pogodbi drugače določeno, lahko zakoniti pridobitelj računalniškega
programa izvrši dejanja iz 1. in 2. točke prejšnjega člena, vključno z odpravo
napak, brez dovoljenja avtorja, če je to potrebno zaradi uporabe računalniškega
programa v skladu z njegovim namenom.
(2) Upravičeni uporabnik računalniškega programa lahko brez dovoljenja avtorja
reproducira največ dva varnostna primerka programa, če je to potrebno zaradi
njegove uporabe.
(3) Upravičeni uporabnik primerka računalniškega programa lahko brez dovoljenja
avtorja opazuje, proučuje ali testira delovanje programa zato, da dožene ideje
in načela, ki so osnova kateremukoli elementu programa, če to stori pri
njegovem nalaganju, prikazovanju, izvajanju, prenašanju ali shranjevanju, do
katerih je upravičen.
(4) Za računalniške programe ne veljajo določbe tega zakona o pravici skesanja
(20.
člen[Lem25] ) ter o privatnem ali
drugem lastnem reproduciranju (37. do 39. člen[Lem26] in 50. člen[Lem27] ). Računalniških
programov ni mogoče javno posojati (36. člen), če ni s pogodbo z avtorjem
drugače določeno.
(5) Pogodbena določila, ki so v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom tega
člena, so nična.
(1) Za reproduciranje kode ali prevod kodne oblike računalniškega programa v
smislu 1. in 2. točke 113. člena[Lem28] tega zakona ni
potrebno dovoljenje avtorja, če je to nujno potrebno za pridobitev informacij,
potrebnih za doseganje interoperabilnosti neodvisno ustvarjenega računalniškega
programa z drugimi programi ali s strojno opremo, če so izpolnjeni naslednji
pogoji:
1. da ta dejanja izvrši pridobitelj licence ali drugi upravičeni uporabnik ali
v njihovem imenu za to pooblaščena oseba;
2. da informacije, potrebne za doseganje interoperabilnosti, niso bile
predhodno brez nadaljnjega dostopne osebam iz prejšnje točke; in
3. da so ta dejanja omejena zgolj na tiste dele prvotnega programa, ki so
potrebni za doseganje interoperabilnosti.
(2) Prepovedano je, da bi se informacije, pridobljene z uporabo prejšnjega
odstavka:
1. uporabile za drug namen kot za doseganje interoperabilnosti neodvisno
ustvarjenega računalniškega programa;
2. odstopile tretjim osebam, razen kadar bi bilo to potrebno za doseganje
interoperabilnosti neodvisno ustvarjenega računalniškega programa; ali
3. uporabile za razvijanje, proizvodnjo ali trženje drugega računalniškega
programa, ki je v svojem izrazu bistveno podoben, ali uporabile za katerokoli
drugo dejanje, s katerim se krši avtorska pravica.
(3) Določb tega člena ni mogoče razlagati v smeri, po kateri bi ga bilo
dopustno uporabiti na način, ki bi v nerazumni meri prizadel avtorjeve zakonite
interese ali bi bil v nasprotju z normalno uporabo računalniškega programa.
(4) Pogodbena določila, ki so v nasprotju s tem členom, so nična.
Za kršitev avtorske pravice na računalniškem programu se štejeta tudi naslednji
dejanji osebe:
1. vsako distribuiranje primerka računalniškega programa, za katerega ve ali bi
lahko domnevala, da je nedovoljeni primerek; ali
2. posest primerka računalniškega programa za gospodarske namene, za katerega
ve ali bi lahko domnevala, da je nedovoljeni primerek.
Uporaba drugih pravnih ureditev
117. člen
Določbe tega oddelka ne posegajo na veljavnost drugih pravnih ureditev o
računalniških programih, kot npr. predpisov o patentu, blagovni znamki, varstvu
konkurence, poslovni tajnosti, varstvu polvodnikov in pogodbenih obveznostih.
Peto poglavje
SORODNE PRAVICE
1. oddelek
PRAVICE IZVAJALCEV
Pojem
118. člen
(1) "Izvajalci" pomenijo igralce, pevce, glasbenike, plesalce in
druge osebe, ki igrajo, pojejo, podajajo, deklamirajo, nastopajo,
interpretirajo ali drugače izvajajo avtorska ali folklorna dela.
(2) Za izvajalce po prejšnjem odstavku se štejejo tudi režiserji dramskih
predstav, dirigenti orkestrov, vodje pevskih zborov, oblikovalci tona ter
varietejski in cirkuški umetniki.
Zastopnik skupine izvajalcev
119. člen
(1) Izvajalci, ki sodelujejo pri izvedbi v skupini, kot npr. člani orkestra,
zbora, plesnega ali igralskega ansambla ali drugačne skupine, so dolžni
pooblastiti enega izmed članov kot svojega zastopnika za dajanje dovoljenj,
potrebnih za izvedbo.
(2) Pooblastilo mora biti dano v pisni obliki in je veljavno, če je doseženo
soglasje večine vseh izvajalcev, ki so člani ansambla.
(3) Določbe prejšnjih dveh odstavkov ne veljajo za dirigente, soliste in
režiserje dramskih predstav.
Moralne pravice izvajalcev
120. člen
(1) Izključna pravica izvajalcev, da se pri objavi izvedbe navede njihovo ime
ali kakšna druga njihova oznaka, pripada:
1. pri izvedbah individualnih izvajalcev - tem izvajalcem;
2. pri izvedbah skupin izvajalcev - skupini kot celoti, umetniškim vodjem in
solistom.
(2) Izvajalci imajo izključno pravico, da se uprejo skazitvi in vsakemu drugemu
posegu v njihovo izvedbo ali vsaki uporabi njihove izvedbe, če bi ta poseg ali
ta uporaba lahko okrnila njihovo osebnost.
Materialne pravice izvajalcev
121. člen
Izvajalec ima izključno pravico:
1. snemanja svoje žive izvedbe;
2. reproduciranja fonogramov in videogramov s svojo izvedbo;
3. javnega prenašanja svoje žive izvedbe;
4. radiodifuznega oddajanja svoje žive izvedbe;
5. dajanja na voljo javnosti fonogramov in videogramov s svojo izvedbo;
6. distribuiranja fonogramov in videogramov s svojo izvedbo;
7. dajanja v najem fonogramov in videogramov s svojo izvedbo.
Pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma
122. člen
Izvajalec ima pravico do deleža na nadomestilu, ki ga prejme proizvajalec
fonograma za javno priobčitev fonograma z njegovo izvedbo.
Pravica do nadomestila
123. člen
Izvajalec ima pravico do nadomestila za privatno ali drugo lastno
reproduciranje po drugem odstavku 37. člena [Lem29] tega zakona.
(1) S sklenitvijo pogodbe o filmski produkciji se šteje, da je izvajalec
izključno in neomejeno prenesel na filmskega producenta vse svoje materialne
pravice na izvedbi, če ni s pogodbo drugače določeno.
(2) Za vsako materialno pravico, ki je bila prenesena po prejšnjem odstavku,
ima izvajalec pravico do primernega nadomestila od filmskega producenta.
(3) Izvajalec se ne more odpovedati pravici iz prejšnjega odstavka.
Dokončanje avdiovizualnega dela
125. člen
Če kateri od izvajalcev noče končati svojega prispevka k avdiovizualnemu delu
ali če zaradi višje sile tega ne more storiti, se ne more upreti, da že dani
prispevek ne bi bil uporabljen za njegovo dokončanje. Tak izvajalec uživa za že
dani prispevek ustrezne pravice.
Izvedba iz delovnega razmerja
126. člen
Razmerja glede izvedb, ki jih delojemalec ustvari pri izpolnjevanju svojih
delovnih obveznosti ali po navodilih delodajalca (izvedba iz delovnega
razmerja), ureja kolektivna ali druga pogodba.
Pravice izvajalca trajajo 50 let od datuma izvedbe. Če je bil v tem času
posnetek izvedbe zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice
izvajalca 50 let od tiste prve izdaje ali tiste prve priobčitve, ki se je
pripetila najprej.
2. oddelek
PRAVICE PROIZVAJALCEV FONOGRAMOV
Proizvajalec fonogramov
128. člen
(1) Proizvajalec fonogramov je fizična ali pravna oseba, ki prevzame pobudo in
odgovornost za prvi posnetek zvokov neke izvedbe ali drugih zvokov, ali
nadomestkov zvokov.
(2) Fonogram pomeni posnetek zvokov neke izvedbe ali drugih zvokov, ali
nadomestka zvokov, razen če gre za posnetek, ki je vključen v avdiovizualno
delo.
(3) Posnetek pomeni fiksiranje zvokov ali njihovih nadomestkov na nosilec, s
katerega se ti lahko zaznajo, reproducirajo ali priobčujejo s pomočjo naprave.
Pravice proizvajalca fonogramov
129. člen
Proizvajalec fonogramov ima izključno pravico:
1. reproduciranja svojih fonogramov;
2. predelave svojih fonogramov;
3. distribuiranja svojih fonogramov;
4. dajanja v najem svojih fonogramov;
5. dajanja na voljo javnosti svojih fonogramov.
Pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma
130. člen
(1) Če se fonogram, ki je bil izdan za komercialne namene, ali njegov posnetek
uporabi za radiodifuzno oddajanje ali kakšno drugo obliko javne priobčitve, je
dolžan uporabnik vsakokrat plačati proizvajalcu fonogramov enkratno primerno
nadomestilo.
(2) Polovico nadomestila iz prejšnjega odstavka mora proizvajalec fonogramov
izplačati izvajalcem, katerih izvedbe so posnete na uporabljenem fonogramu, če
niso s pogodbo med njimi določeni drugačni deleži.
(3) Za namen tega člena se fonogrami, ki so bili dani na voljo javnosti na
način, ki omogoča posameznikom dostop do njih s kraja in v času, ki ju sami
izberejo, štejejo kot fonogrami, ki so bili izdani v komercialne namene.
Pravica do nadomestila
131. člen
Proizvajalec fonogramov ima pravico do nadomestila za privatno ali drugo lastno
reproduciranje po drugem odstavku 37. člena[Lem30] tega zakona.
Pravice proizvajalca fonogramov trajajo 50 let, odkar je bil posnetek narejen.
Če je bil fonogram v tem času zakonito izdan, trajajo pravice 50 let od take
prve izdaje. V primeru, da ni bilo take izdaje, pa je bil fonogram v tem času
zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice 50 let od take prve priobčitve
javnosti.
3. oddelek
PRAVICE FILMSKIH PRODUCENTOV
Filmski producent
133. člen
Filmski producent je fizična ali pravna oseba, ki v svojem imenu in za svoj ali
tuj račun organizira in vodi ustvarjanje avdiovizualnega dela ali zaporedja
gibljivih slik ter je odgovorna za njegovo dokončanje.
Pravice filmskega producenta
134. člen
Filmski producent ima izključno pravico:
1. reproduciranja svojih videogramov;
2. distribuiranja svojih videogramov;
3. dajanja v najem svojih videogramov;
4. javnega prikazovanja svojih videogramov;
5. dajanja na voljo javnosti svojih videogramov.
Pravica do nadomestila
135. člen
Filmski producent ima pravico do nadomestila za privatno ali drugo lastno
reproduciranje po drugem odstavku 37. člena[Lem31] tega zakona.
Pravice filmskega producenta trajajo 50 let, odkar je bil narejen posnetek. Če
je bil v tem času videogram zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti,
trajajo pravice filmskega producenta 50 let od tiste prve izdaje ali tiste prve
priobčitve, ki se je pripetila najprej.
4. oddelek
PRAVICE RTV ORGANIZACIJ
Pravice RTV organizacije
137. člen
RTV organizacija ima izključno pravico:
1. radiodifuzne retransmisije svojih oddaj;
2. sekundarnega radiodifuznega oddajanja svojih oddaj, če se izvaja na krajih,
ki so dostopni javnosti proti plačilu vstopnine;
3. snemanja svojih oddaj;
4. reproduciranja posnetkov svojih oddaj;
5. distribuiranja posnetkov svojih oddaj;
6. dajanja na voljo javnosti posnetkov svojih oddaj.
Pravice RTV organizacij trajajo 50 let od prvega radiodifuznega oddajanja.
5. oddelek
PRAVICE ZALOŽNIKOV
Pravica do nadomestila
139. člen
(1) Založniki imajo pravico do nadomestila za privatno ali drugo lastno
reproduciranje po tretjem odstavku 37. člena[Lem32] tega zakona.
(2) Pravica iz prejšnjega odstavka traja 50 let od zakonite izdaje dela.
Neobjavljena prosta dela
140. člen
(1) Oseba, ki prvič zakonito izda ali priobči javnosti še neobjavljeno delo, na
katerem so avtorske pravice že potekle, uživa varstvo, ki je enako materialnim
avtorskim pravicam in drugim pravicam avtorja po tem zakonu.
(2) Pravice iz prejšnjega odstavka trajajo 25 let od prve zakonite izdaje ali
priobčitve javnosti dela.
Kritične ali znanstvene izdaje prostih del
141. člen
(1) Oseba, ki pripravi izdajo dela, na katerem so avtorske pravice že potekle
in je rezultat znanstvene dejavnosti ter se bistveno razlikuje od znanih izdaj
tega dela, uživa varstvo, ki je enako materialnim avtorskim pravicam in drugim
pravicam avtorja po tem zakonu.
(2) Pravice iz prejšnjega odstavka trajajo 30 let od prve zakonite izdaje dela.
6. oddelek
PRAVICE IZDELOVALCEV PODATKOVNIH BAZ
Podatkovne baze
141.a člen
(1) Podatkovna baza je zbirka neodvisnih del, podatkov ali drugega gradiva v
kakršnikoli obliki, ki je sistematično ali metodično urejeno in posamično
dostopno z elektronskimi ali drugimi sredstvi, pri čemer pridobitev, preveritev
ali predstavitev njene vsebine zahteva kakovostno ali količinsko znatno
naložbo.
(2) Varstvo podatkovne baze ali njene vsebine po tem oddelku je neodvisno od
njunega varstva z avtorsko pravico ali drugimi pravicami. Z uvrstitvijo gradiva
v podatkovno bazo in z njegovo uporabo ne smejo biti prizadete pravice na tem
gradivu.
(1) Predmet varstva po tem oddelku obsega:
1. celotno vsebino podatkovne baze,
2. vsak kakovostno ali količinsko znatni del vsebine podatkovne baze,
3. kakovostno ali količinsko neznatne dele vsebine podatkovne baze, kadar se ti
uporabljajo ponovljeno in sistematično, pa je to v nasprotju z običajno uporabo
te podatkovne baze ali v nerazumni meri prizadane zakonite interese njenega
izdelovalca.
(2) Varstvo po tem oddelku ne velja za računalniške programe, uporabljene za
izdelavo ali delovanje elektronskih podatkovnih baz.
Pravice izdelovalca podatkovnih baz
141.c člen
Izdelovalec podatkovnih baz ima izključno pravico:
1. reproduciranja svoje podatkovne baze;
2. distribuiranja primerkov svoje podatkovne baze;
3. dajanja v najem primerkov svoje podatkovne baze;
4. dajanja na voljo javnosti svoje podatkovne baze;
5. drugih oblik priobčitve javnosti svoje podatkovne baze.
Pravice in obveznosti upravičenih uporabnikov
141.d člen
(1) Upravičeni uporabnik objavljene podatkovne baze ali njenega primerka lahko
prosto uporablja kakovostno ali količinsko neznatne dele njene vsebine za
kakršenkoli namen. Kadar je uporabnik upravičen samo do dela podatkovne baze,
velja določba tega člena le za ta del.
(2) Upravičeni uporabnik objavljene podatkovne baze ali njenega primerka ne sme
izvrševati dejanj, ki so v nasprotju z običajno uporabo te podatkovne baze ali
ki v nerazumni meri prizadanejo zakonite interese njenega izdelovalca.
(3) Upravičeni uporabnik objavljene podatkovne baze ali njenega primerka ne sme
prizadeti avtorske ali sorodnih pravic na delih ali predmetih, ki so vsebovani
v tej bazi.
(4) Pogodbena določila, ki so v nasprotju s tem členom, so nična.
Delovno razmerje in podjemniška pogodba
141.e člen
Kadar podatkovno bazo izdela delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti
ali po navodilih delodajalca, ali jo izdela prevzemnik po podjemniški pogodbi,
se šteje, da so izključne pravice na tej podatkovni bazi izključno in neomejeno
prenesene na delodajalca ali naročnika, če ni s pogodbo drugače določeno.
(1) Pravice izdelovalca podatkovnih baz trajajo 15 let, odkar je bila baza
izdelana. Če je bila podatkovna baza v tem času zakonito objavljena, trajajo
pravice 15 let od take prve objave.
(2) Vsaka kakovostno ali količinsko znatna sprememba vsebine podatkovne baze,
ki ima za posledico kakovostno ali količinsko znatno novo naložbo, povzroči za
tako nastalo podatkovno bazo tek novega varstvenega roka. Znatna sprememba
vsebine vključuje tudi nabiranje postopnih dopolnitev, izbrisov ali sprememb
baze.
Vsebinske omejitve izdelovalčevih pravic
141.g člen
(1) Upravičeni uporabnik objavljene podatkovne baze lahko prosto uporablja
znaten del njene vsebine:
1. v primeru pouka, če so izpolnjeni pogoji iz 49. člena[Lem33] tega zakona;
2. v primeru privatne ali druge lastne uporabe neelektronske podatkovne baze,
če so izpolnjeni pogoji iz 50. člena[Lem34] tega zakona.
(2) Uporaba podatkovne baze je prosta, kadar je to nujno potrebno v posamičnih
konkretnih primerih zaradi izvajanja nalog javne varnosti ali zagotovitve
izvedbe katerih koli uradnih postopkov, kot so postopki v Državnem zboru
Republike Slovenije ali v Državnem svetu Republike Slovenije, sodni, upravni in
arbitražni postopki.
Šesto poglavje
UPRAVLJANJE IN UVELJAVLJANJE PRAVIC
1. oddelek
SPLOŠNE DOLOČBE
Avtor in zastopnik
142. člen
Avtor lahko upravlja svoje avtorske pravice osebno ali po zastopniku.
Individualno in kolektivno uveljavljanje
143. člen
Avtorske pravice se upravljajo posamično (individualno), to je za vsako
posamezno avtorsko delo posebej, ali skupinsko (kolektivno), to je za več
avtorskih del več avtorjev hkrati, če ta zakon tako določa.
Vsebina upravljanja po zastopniku
144. člen
(1) Upravljanje avtorskih pravic po zastopniku obsega:
1. zastopanje avtorjev pri njihovih pravnih poslih in razmerjih z uporabniki
oziroma naročniki njihovih del, vključno s pobiranjem avtorskih honorarjev ali
drugih nadomestil;
2. zastopanje avtorjev v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi
zaradi varstva njihovih avtorskih pravic.
(2) Kadar avtor uveljavlja svoje pravice pred sodišči ali drugimi državnimi
organi po zastopniku, ki je fizična ali pravna oseba, je tak zastopnik
upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z
opravljenim delom po zastopniški tarifi, če izpolnjuje pogoje za zastopanje
pred sodišči ali drugimi državnimi organi oziroma če te pogoje izpolnjuje
pooblaščeni delavec pravne osebe, ki je zastopnik. Zastopniško tarifo sprejme
zastopnik ali združenje zastopnikov v soglasju z ministrom, pristojnim za
pravosodje.
Določbe tega poglavja, ki se nanašajo na avtorsko pravico, se smiselno
uporabljajo za sorodne pravice.
2. oddelek
KOLEKTIVNO UPRAVLJANJE
Dejavnost kolektivnih organizacij
146. člen
(1) Kolektivne organizacije so pravne osebe, ki na podlagi dovoljenja
pristojnega organa nepridobitno in kot edino dejavnost, na podlagi pooblastila
avtorja oziroma tega zakona v svojem imenu in za račun avtorjev:
1. dovoljujejo uporabo del iz repertoarja varovanih del pod podobnimi pogoji za
podobne vrste uporabe;
2. obveščajo uporabnike o višini nadomestil, ki jih predlagajo, in sklepajo z
njimi sporazume o pogojih uporabe varovanih del;
3. objavljajo tarife za plačilo nadomestil;
4. sklepajo sporazume s tujimi kolektivnimi organizacijami;
5. nadzorujejo uporabo del iz repertoarja;
6. izterjujejo plačila nadomestil in avtorskih honorarjev;
7. delijo zbrana sredstva imetnikom pravic v skladu z vnaprej določenimi
pravili delitve ter
8. uveljavljajo varstvo avtorskih pravic pred sodišči in drugimi državnimi
organi, vendar morajo o tako uveljavljenih pravicah predložiti avtorju račun.
(2) Kolektivna organizacija lahko administrativno-tehnične posle v zvezi s
kolektivnim upravljanjem avtorskih pravic s pogodbo zaupa drugi kolektivni
organizaciji ali gospodarski družbi.
Obvezno kolektivno upravljanje
147. člen
Kolektivno upravljanje avtorskih pravic je dopustno glede že objavljenih
avtorskih del in je obvezno v naslednjih primerih:
1. priobčitev javnosti neodrskih glasbenih in pisanih del (male pravice);
2. ponovna prodaja izvirnikov likovnih del (sledna pravica);
3. reproduciranje avtorskih del za privatno ali lastno uporabo ter njihovo
fotokopiranje prek obsega iz 50. člena[Lem35] tega zakona;
4. kabelska retransmisija avtorskih del, razen pri lastnih oddajanjih RTV
organizacij, ne glede na to, ali gre za njihove lastne pravice ali pa so te
nanje prenesli drugi imetniki pravic.
Vloga za izdajo dovoljenja
148. člen
Pristojni organ izda dovoljenje iz 146. člena[Lem36] tega zakona na
podlagi pisne vloge zainteresirane pravne osebe. Vloga mora imeti naslednje
priloge:
1. statut, ki določa organe in njihova pooblastila za izvajanje nalog
kolektivne organizacije iz 146. člena[Lem37] tega zakona;
2. navedbo oseb, ki so pooblaščene zastopati kolektivno organizacijo;
3. izjavo o številu oseb, ki so pooblastile kolektivno organizacijo za
upravljanje avtorskih pravic na njihovih delih, združenih v repertoar;
4. oceno gospodarskega pomena teh pravic za učinkovitost upravljanja.
Razlogi za zavrnitev
149. člen
(1) Pristojni organ ne izda dovoljenja, če:
1. statut kolektivne organizacije ni v skladu z določbami tega zakona ali
2. materialna podlaga kolektivne organizacije ne zagotavlja napovedane
učinkovitosti upravljanja avtorskih pravic.
(2) Pri ugotavljanju materialne podlage kolektivne organizacije iz 2. točke
prejšnjega odstavka se upošteva zlasti število avtorjev, ki so pooblastili
kolektivno organizacijo za upravljanje njihovih pravic, skupno število njihovih
del, obseg uporabe del oziroma možno število uporabnikov, način in sredstva, s
katerimi namerava kolektivna organizacija opravljati svojo dejavnost,
sposobnost upravljanja pravic tujih imetnikov ter ocena o pričakovanih zbranih
nadomestilih in stroških poslovanja.
(1) V postopku izdaje dovoljenja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja
splošni upravni postopek. Zoper odločbo ali sklep pristojnega organa ni
dovoljena pritožba, možna pa je tožba v upravnem sporu, o kateri odloča upravno
sodišče na svojem sedežu.
(2) Obvestilo o pravnomočni odločbi o dovoljenju se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
(1) Kolektivna organizacija lahko upravlja avtorske pravice na podlagi pogodbe
z avtorjem. Ta vsebuje zlasti avtorjevo pooblastilo za upravljanje njegovih
pravic, vrsto del in pravic, ki jih upravlja za avtorja, ter trajanje pogodbe,
ki ne sme presegati pet let. Po preteku tega roka se pogodba lahko podaljšuje
za nadaljnja petletna obdobja.
(2) Dokler je kolektivno upravljanje avtorskih pravic po zakonu ali nalogu
avtorja preneseno na kolektivno organizacijo, avtor ne more osebno upravljati
teh pravic.
(3) Pravice iz 147.
člena[Lem38] tega zakona lahko
pristojna kolektivna organizacija upravlja brez pogodbe z avtorjem.
(4) Avtorske pravice iz 1. točke 147. člena[Lem39] zakona se izjemoma
lahko upravljajo individualno, če je na vseh delih, ki so bila izvajana na
določeni prireditvi, glavni izvajalec hkrati tudi imetnik teh avtorskih pravic.
Dolžnost sprejema pravic v kolektivno upravljanje
152. člen
Kolektivna organizacija ne sme odkloniti upravljanja avtorskih pravic s
področja svoje dejavnosti, če to zahteva avtor, ki je državljan Republike
Slovenije ali države članice Evropske unije ali ima stalno prebivališče oziroma
sedež v Republiki Sloveniji.
Pravila o delitvi prihodka
153. člen
(1) Kolektivna organizacija mora prihodek iz svoje dejavnosti nameniti za
avtorske honorarje članov in za pokrivanje stroškov poslovanja, v skladu z
letnim načrtom, ki ga sprejme skupščina kolektivne organizacije.
(2) Kolektivna organizacija mora sredstva za avtorske honorarje deliti v skladu
s pravili o delitvi.
(3) Načela delitve so določena v statutu kolektivne organizacije in morajo
izključevati vsako arbitrarnost.
Poseben primer delitve
154. člen
(1) Nadomestilo, zbrano na podlagi drugega odstavka 37. člena[Lem40] tega zakona, se deli
avtorjem v obsegu 40%, izvajalcem v obsegu 30% ter proizvajalcem fonogramov
oziroma filmskim producentom v obsegu 30%.
(2) Nadomestilo, zbrano na podlagi tretjega odstavka 37. člena[Lem41] tega zakona, se deli
avtorjem v obsegu 50% ter založnikom v obsegu 50%.
Kolektivna organizacija je dolžna na pisno zahtevo vsakogar dati podatke, ali
upravlja pravice nekega avtorja na določenih delih in pod kakšnimi pogoji.
(1) Kolektivne organizacije sklepajo z reprezentativnimi združenji uporabnikov,
ki v skladu z zakonom uporabljajo varovana dela iz repertoarja kolektivnih
organizacij, skupne sporazume predvsem o pogojih in načinih uporabe teh del ter
višini nadomestil za njihovo uporabo.
(2) Reprezentativna so tista združenja, ki predstavljajo večino uporabnikov na
področju dejavnosti, dela dejavnosti ali skupin dejavnosti.
(3) Podlaga za izračun višine nadomestila je denarno ocenjena korist, ki jo
pridobi uporabnik iz dejavnosti, v kateri so uporabljena varovana dela iz
repertoarja kolektivne organizacije.
(4) Pri določanju višine nadomestila se upošteva pomen varovanega dela za
dejavnost uporabnika.
(5) Za oceno denarne koristi se praviloma uporablja ustrezen del prihodka ali
stroškov uporabnika pravic, upoštevajoč sporazumno dogovorjene kriterije. Če se
korist ne izraža v prihodku, lahko kolektivna organizacija in reprezentativno
združenje uporabnikov določita druge kriterije.
(1) Kolektivna organizacija sprejme tarife za uporabo avtorskih del.
(2) Kolikor so sklenjeni sporazumi iz 156. člena[Lem42] , velja tam
dogovorjeno nadomestilo kot tarifa.
(3) Kolektivne organizacije tarife iz prejšnjega odstavka objavijo v Uradnem
listu Republike Slovenije.
(4) Do podpisa sporazuma kolektivne organizacije lahko zahtevajo nadomestila,
ki jih same določijo ob upoštevanju kriterijev iz tretjega, četrtega in petega
odstavka prejšnjega člena. Zahteva mora biti obrazložena.
Dolžnost sklepanja pogodb
158. člen
(1) Uporabnik del iz repertoarja kolektivne organizacije lahko kadar koli
zahteva sklenitev pogodbe o neizključnem prenosu pravic za uporabo teh del v
skladu z veljavno tarifo. Kolektivne organizacije lahko zavrnejo tako zahtevo,
če imajo za to objektiven razlog, kot je na primer večkratno neplačevanje
nadomestila s strani uporabnika.
(2) Če pogodba o neizključnem prenosu pravic za uporabo varovanih del ni
sklenjena, se šteje, da je ustrezna pravica prenesena, če uporabnik položi na
račun kolektivne organizacije ali pri sodišču oziroma notarju znesek, ki ga po
tarifi zaračunava kolektivna organizacija.
Dolžnost uporabnikov do obveščanja
159. člen
(1) Prireditelji kulturnoumetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki
varovanih del so v primerih, ko je to potrebno po tem zakonu, dolžni predhodno
pridobiti pravice za javno priobčitev varovanih del, v 15 dneh po priobčitvi pa
poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede vseh uporabljenih del.
(2) Na zahtevo avtorja ali kolektivne organizacije pristojni organ za notranje
zadeve prepove prireditev oziroma uporabo varovanega dela, če prireditelj ni
predhodno pridobil pravic iz prejšnjega odstavka.
(3) RTV organizacije so dolžne enkrat mesečno predložiti pristojni kolektivni
organizaciji sporede oddajanih varovanih del.
(4) Uporabniki varovanih del, ki ta dela uporabljajo na podlagi tega zakona
brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, so dolžni enkrat mesečno
predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi.
(5) Osebe iz prvega odstavka 35. člena[Lem43] tega zakona so dolžne
predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke, ki so potrebni za izračun
dolžnega nadomestila, kot so vrsta in število prodanih izvirnikov, zavezanci in
maloprodajna cena brez javnih dajatev, v 30 dneh po prodaji izvirnika likovnega
dela.
(1) Vsak član kolektivne organizacije lahko zahteva, da v roku, določenem v
statutu, dobi na vpogled letno finančno poročilo in poročilo njenega nadzornega
odbora.
(2) Najmanj deset rednih članov lahko zahteva, da eden ali več neodvisnih
izvedencev pregleda poslovanje kolektivne organizacije.
Letno poročilo in revizija
161. člen
(1) Kolektivna organizacija mora za vsako poslovno leto v roku treh mesecev po
njegovem zaključku sprejeti oziroma pridobiti:
1. letna poročila organov upravljanja in nadzora o zbranih avtorskih honorarjih
in nadomestilih, njihovi delitvi, poslovanju kolektivne organizacije, izvajanju
sporazumov iz 156.
člena[Lem44] tega zakona ter
sporazumov s tujimi kolektivnimi organizacijami;
2. poročilo revizijske gospodarske družbe o opravljenem revidiranju
računovodskih izkazov ter poslovanju kolektivne organizacije za poslovno leto,
skupaj z mnenjem pooblaščenega revizorja o pravilnosti in skladnosti poslovanja
kolektivne organizacije z zakoni in drugimi predpisi;
3. mnenje organov upravljanja in nadzora o poročilu in mnenju iz prejšnje
točke;
4. ukrepe, če je pooblaščeni revizor ugotovil nepravilnosti v njenem
poslovanju;
5. predlog finančnega načrta kolektivne organizacije za naslednje leto, ki
vključuje plan stroškov njenega poslovanja.
(2) Določbe tega člena ne vplivajo na obveznosti kolektivne organizacije, ki
jih ima glede finančnih poročil in revidiranja po drugih predpisih.
Nadzor pristojnega organa
162. člen
(1) Pristojni organ nadzoruje, ali kolektivna organizacije izvaja naloge v
skladu s tem zakonom.
(2) Pristojni organ prekliče izdano dovoljenje, če nastopijo okoliščine, ki bi
bile razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja, ali če kolektivna organizacija huje
ali večkrat krši določbe tega zakona. V tem primeru pristojni organ kolektivno
organizacijo najprej pisno opozori in ji določi rok najmanj 30 dni za odpravo
ugotovljenih kršitev. Preklic dovoljenja začne veljati 30. dan po objavi
obvestila o preklicu dovoljenja v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Pristojni organ lahko od kolektivne organizacije kadar koli zahteva
poročila o poslovnih zadevah kakor tudi vpogled v poslovne knjige in druge
poslovne dokumente v potrebnem obsegu na podlagi obrazložene in natančne pisne
zahteve za pregled predmeta, določenega v zahtevi.
(4) Kolektivna organizacija je dolžna obveščati pristojni organ o vsaki spremembi
oseb, ki so po zakonu in statutu pooblaščeni zastopati organizacijo.
(5) Kolektivna organizacija mora posredovati pristojnemu organu predvsem:
1. spremembe statuta,
2. skupne sporazume z združenji uporabnikov,
3. tarife in njihove spremembe,
4. sporazume s tujimi kolektivnimi organizacijami,
5. sklepe skupščine kolektivne organizacije,
6. letna poročila in poročilo revizijske gospodarske družbe o opravljeni
reviziji poslovanja kolektivne organizacije.
(1) Kolektivna organizacija in reprezentativna združenja uporabnikov lahko na
podlagi sporazuma o mediaciji predlagajo posredovanje mediatorja:
1. glede sklenitve skupnega sporazuma;
2. glede sklenitve sporazuma o kabelski retransmisiji radiodifuzno oddajanih
del;
3. po drugem odstavku 166.c člena tega zakona.
(2) Mediator je neodvisen, nepristranski in ni vezan na nobena navodila.
(3) Mediator stori vse, kar je potrebno, da se stranke pogajajo v dobri veri in
da pogajanj ne ovirajo brez utemeljenega razloga.
(4) Mediator lahko strankam predlaga rešitev spora. Šteje se, da je predlog
mediatorja sprejet, če stranki v roku treh mesecev od vročitve predloga
skleneta skupni sporazum oziroma sporazum o kabelski retransmisiji.
(5) V postopku mediacije je zagotovljena tajnost.
(6) Stranki skupaj izbereta mediatorja s seznama mediatorjev, ki jih določi
Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo.
(7) Pristojni organ zagotavlja mediatorju administrativno pomoč.
(8) Za opravljeno mediacijo mediatorju stranke plačajo nagrado.
(9) Vlada Republike Slovenije z uredbo natančneje predpiše postopek mediacije,
stopnjo in vrsto izobrazbe ter druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati mediator.
(1) Kolektivna organizacija ali reprezentativno združenje uporabnikov lahko na
podlagi arbitražnega sporazuma zahteva, da arbiter posameznik ali tričlanski
arbitražni senat odloči o vsebini skupnega sporazuma iz 156. člena[Lem45] tega zakona, če po
štirih mesecih od začetka pogajanj ni sklenjen skupni sporazum. Šteje se, da so
se pogajanja začela, ko je kolektivna organizacija ali reprezentativno
združenje uporabnikov nasprotno stran pisno pozvalo k pogajanjem za sklenitev
skupnega sporazuma.
(2) Udeleženca arbitraže izbereta arbitra ali arbitre s seznama arbitrov, ki ga
določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za
gospodarstvo, in ministra, pristojnega za kulturo. Če se udeleženca arbitraže
ne moreta sporazumeti o arbitru ali arbitrih, vsak udeleženec arbitraže imenuje
po enega arbitra, imenovana arbitra pa imenujeta tretjega arbitra. Arbiter je
neodvisen in nepristranski.
(3) Zoper arbitražno odločbo ni pritožbe. Arbitražna odločba nadomešča skupni
sporazum. Kolektivne organizacije in člani reprezentativnega združenja
uporabnikov so dolžni skleniti ustrezne pogodbe o neizključnem prenosu pravic v
skladu z arbitražno odločbo.
(4) Udeleženca arbitraže krijeta stroške arbitražnega postopka, vključno z
nagrado arbitru posamezniku ali arbitražnemu senatu.
(5) Pristojni organ zagotavlja administrativno pomoč v arbitražnem postopku.
(6) Če se udeleženca arbitraže ne dogovorita drugače, se v arbitražnem postopku
uporabljajo določbe uredbe, s katero Vlada Republike Slovenije natančneje
predpiše arbitražni postopek po tem členu, stroške tega postopka in pogoje, ki
jih mora izpolnjevati arbiter (v nadaljnjem besedilu: uredba).
(7) V arbitražnem postopku lahko arbiter posameznik ali arbitražni senat poleg
meril iz 156.
člena[Lem46] tega zakona upošteva
tudi druga merila, ki jih predlagajo udeleženca arbitraže ali arbiter
posameznik oziroma arbitražni senat.
(8) Razveljavitev arbitražne odločbe se lahko zahteva, če:
1. je bila glede sestave arbitraže kršena kakšna določba tega zakona, dogovora
strank ali uredbe;
2. je v arbitražnem postopku kot arbiter sodelovala oseba, ki bi morala biti po
zakonu, ki ureja pravdni postopek, izločena;
3. kateremu udeležencu arbitraže ni bila dana možnost sodelovanja v arbitražnem
postopku;
4. se je arbitražnega postopka kot udeleženec arbitraže udeleževal kdo, ki po
določbah tega zakona ne more biti udeleženec arbitraže;
5. je izrek arbitražne odločbe nerazumljiv ali sam s seboj v nasprotju ali če
kljub zahtevi katerega izmed udeležencev arbitraže arbitražna odločba ni obrazložena;
6. arbitražne odločbe ni podpisal arbiter posameznik ali vsi člani arbitražnega
senata;
7. je arbiter posameznik ali arbitražni senat prekoračil meje svoje naloge;
8. je arbitražna odločba v nasprotju z določbami tega zakona;
9. je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je prišlo do arbitražne odločbe
zaradi kaznivega dejanja priče, izvedenca, arbitra, udeleženca arbitraže,
njegovega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca ali drugega udeleženca v
arbitražnem postopku, ali če se arbitražna odločba opira na ponarejeno listino
ali na listino, v kateri je bila potrjena neresnična vsebina.
(9) Tožba za razveljavitev arbitražne odločbe se vloži pri pristojnem sodišču v
30 dneh od vročitve arbitražne odločbe udeležencu arbitraže, razen v primeru iz
9. točke prejšnjega odstavka, kjer teče ta rok od dneva, ko je udeleženec
arbitraže dobil možnost uporabiti pravnomočno sodbo pristojnega sodišča.
Postopek je prednosten in nujen.
Sedmo poglavje
VARSTVO PRAVIC
1. oddelek
SPLOŠNE DOLOČBE
Upravičenci
164. člen
(1) Tisti, čigar pravice iz tega zakona so bile kršene (upravičenec), lahko
zahteva zoper kršilca (kršilce) varstvo pravic in povrnitev škode po pravilih o
povzročitvi škode, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Enako varstvo lahko zahteva upravičenec, kadar grozi dejanska nevarnost, da
bodo kršene pravice po tem zakonu.
Solidarnost upravičencev in kršilcev
165. člen
(1) Kadar je več upravičencev neke pravice iz tega zakona, lahko vsak izmed
njih zahteva varstvo celotne pravice.
(2) Kadar je več kršilcev neke pravice iz tega zakona, je vsak izmed njih
zavezan za celotno kršitev.
Varstvo podatkov za upravljanje pravic
166. člen
(1) Šteje se, da je neka oseba kršila izključne pravice po tem zakonu, kadar
nedovoljeno stori katero od naslednjih dejanj, s katerimi povzroči, omogoči,
olajša ali prikrije kršitev pravic iz tega zakona:
1. odstranitev ali sprememba kateregakoli elektronskega podatka za upravljanje
pravic;
2. reproduciranje, distribuiranje, uvoz zaradi distribuiranja, dajanje v najem
ali priobčitev javnosti avtorskega dela ali predmeta sorodnih pravic, glede
katerega je bil elektronski podatek za upravljanje pravic nedovoljeno
odstranjen ali spremenjen.
(2) Podatki za upravljanje pravic iz prejšnjega odstavka pomenijo podatke, ki
jih navedejo imetniki pravic o identifikaciji predmeta pravic, avtorju,
imetniku pravic, pogojih uporabe ter njim ustrezne številke ali kode, če so
navedeni na primerku avtorskega dela oziroma predmeta sorodnih pravic ali se
pojavljajo v zvezi z njegovo priobčitvijo javnosti.
(1) Šteje se, da je neka oseba kršila izključne pravice po tem zakonu, kadar se
izogne dejanskim tehničnim ukrepom za varstvo avtorskih del ali predmetov
sorodnih pravic.
(2) Šteje se, da je neka oseba kršila izključne pravice po tem zakonu, kadar
proizvede, uvozi, distribuira, proda, da v najem, oglašuje za prodajo ali najem
ali poseduje za gospodarske namene tehnologijo, napravo, proizvod, sestavni del
ali računalniški program ali opravi storitve, ki:
1. se promovirajo, oglašujejo ali tržijo z namenom izognitve dejanskim
tehničnim ukrepom ali
2. imajo majhen gospodarski pomen ali uporabo za druge namene, kot za izognitev
dejanskim tehničnim ukrepom ali
3. so načrtovani, proizvedeni, prirejeni ali izvajani predvsem z namenom
omogočanja ali olajšanja izognitve dejanskim tehničnim ukrepom.
(3) "Tehnični ukrepi" po tem členu pomenijo vsako tehnologijo,
napravo, proizvod, sestavni del ali računalniški program, ki je ob običajnem
delovanju namenjen preprečevanju ali oviranju dejanj, ki jih imetnik pravic iz
tega zakona ni dovolil. Ti ukrepi se štejejo za "dejanske", kadar
uporabo varovanega dela nadzorujejo imetniki pravic po tem zakonu z nadzorom
dostopa ali zaščitnim postopkom, kot so kodiranje, popačenje ali drugo
spreminjanje varovanega dela, ali z mehanizmom za nadzor razmnoževanja, ki
zagotavlja, da bo namen varstva dosežen.
(4) Ta člen se smiselno uporablja tudi za tehnologijo, napravo, proizvod,
sestavni del ali računalniški program, s katerim se odstranijo ali spremenijo
elektronski podatki za upravljanje pravic (166. člen[Lem47] ).
(5) Dejanja iz prejšnjih odstavkov ne pomenijo kršitve, če se izvršijo pri
posamičnih konkretnih primerih izvajanja nalog javne varnosti ali zaradi
zagotovitve pravilne izvedbe katerih koli uradnih postopkov, kot so postopki v
Državnem zboru Republike Slovenije ali v Državnem svetu Republike Slovenije,
sodni, upravni in arbitražni postopki.
Dolžnost označevanja
166.b člen
Imetnik pravic ali uvoznik mora jasno in vidno označiti na vsakem primerku
avtorskega dela ali predmeta sorodnih pravic, izdelanem ali uvoženem za
gospodarske namene, uporabo tehničnih ukrepov po tem zakonu in navesti:
1. podatke o tehničnem ukrepu in njegovih učinkih in
2. svojo firmo in kontaktni naslov za zagotovitev učinkovite izvedbe prvega
odstavka 166.c
člena[Lem48] tega zakona.
Uveljavljanje vsebinskih omejitev pravic
166.c člen
(1) Če imetnik pravic uporablja tehnične ukrepe po tem zakonu, mora osebam, ki imajo
zakonit dostop do primerka avtorskega dela ali predmeta sorodnih pravic, na
njihovo zahtevo v najkrajšem možnem času s spremembo tehničnega ukrepa ali z
drugimi sredstvi omogočiti uveljavitev vsebinskih omejitev pravic iz tretjega
odstavka tega člena.
(2) Če imetnik pravic ne zagotovi sredstev iz prejšnjega odstavka, lahko osebe,
ki uveljavljajo vsebinske omejitve pravic, zahtevajo posredovanje mediatorja.
(3) Ob upoštevanju pogojev iz tega zakona, vključno z morebitnim plačilom
nadomestila, se lahko po prvem odstavku tega člena vsebinske omejitve pravic
uveljavijo v naslednjih primerih:
1. uporaba v korist invalidnih oseb (47.a člen);
2. uporaba za namene pouka (49. člen[Lem49] );
3. privatno in drugo lastno reproduciranje (50. člen[Lem50] );
4. uradni postopki (56. člen[Lem51] );
5. efemerni posnetki RTV organizacij (drugi odstavek 77. člena[Lem52] ).
(4) Prvi, drugi in tretji odstavek tega člena ne veljajo glede tehničnih
ukrepov, ki so uporabljeni:
1. za izpolnitev obveznosti imetnika pravic po prvem odstavku tega člena,
vključno z izvajanjem ustreznih pogodb, sklenjenih za ta namen,
2. za varovana dela, ki se na podlagi ustrezne pogodbe uporabljajo v smislu 32.a člena[Lem53] tega zakona.
2. oddelek
SODNO VARSTVO
Zahtevki
167. člen
(1) Ob kršitvi izključnih pravic iz tega zakona lahko upravičenec zahteva:
1. da se prepovejo kršenje in bodoče kršitve;
2. da se odpokličejo predmeti kršitve iz gospodarskih tokov z upoštevanjem
interesov dobrovernih tretjih oseb;
3. da se odstrani stanje, ki je nastalo s kršitvijo;
4. da se nepreklicno odstranijo predmeti kršitve iz gospodarskih tokov;
5. da se uničijo predmeti kršitve;
6. da se uničijo sredstva kršitve, ki so izključno ali pretežno namenjena ali
se uporabijo za kršitev in so v lasti kršilca;
7. da se upravičencu prepustijo predmeti kršitve proti plačilu proizvodnih
stroškov;
8. da se sodba objavi.
(2) Pri odločanju o odstranitvenih zahtevkih iz 2. do 7. točke prejšnjega
odstavka sodišče upošteva vse okoliščine primera, zlasti sorazmernost med težo
kršitve in zahtevkom ter interes upravičenca za zagotovitev učinkovitega
varstva pravic. Določbi 3. in 5. točke prejšnjega odstavka ne veljata za
zgrajene arhitekturne objekte, razen če je uničenje objekta glede na okoliščine
primera ustrezno.
(3) V postopku proti osebi, katere storitve so bile uporabljene za kršitev
pravice, obstoj te kršitve pa je že pravnomočno ugotovljen v postopku proti
tretjemu, se domneva, da je kršitev podana.
Povrnitev škode in civilna kazen
168. člen
(1) Za kršitve po tem zakonu veljajo splošna pravila o povzročitvi škode, če ni
s tem zakonom drugače določeno.
(2) Kršilec je dolžan plačati upravičencu odškodnino v obsegu, ki se določi po
splošnih pravilih o povrnitvi škode, ali v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali
običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste.
(3) Če je bila pravica iz tega zakona kršena namerno ali iz hude malomarnosti,
lahko upravičenec zahteva plačilo dogovorjenega ali običajnega honorarja ali
nadomestila za tovrstno uporabo, povečanega do 200%, ne glede na to, ali je
zaradi kršitve pretrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne.
(4) Pri odločanju o zahtevku za plačilo civilne kazni in odmeri njene višine
sodišče upošteva vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo krivde kršilca,
velikost dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila ter preventivni
namen civilne kazni.
(5) Če je premoženjska škoda večja od civilne kazni, ima upravičenec pravico
zahtevati razliko do popolne odškodnine.
Denarno zadoščenje za nepremoženjsko škodo
169. člen
Neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni,
lahko sodišče prisodi avtorju ali izvajalcu pravično denarno odškodnino za
pretrpljene duševne bolečine zaradi kršitve njegovih moralnih pravic, če
spozna, da okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in njihovo trajanje,
to opravičujejo.
(1) Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarnih zahtevkov po tem
zakonu, če upravičenec izkaže za verjetno:
1. da je imetnik pravice iz tega zakona in
2. da je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo
kršena.
(2) Upravičenec mora za verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih
predpostavk:
1. nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena;
2. da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode
ali
3. da domnevni kršilec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka
izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki
bi brez izdaje začasne odredbe nastale upravičencu.
(3) Upravičenec, ki predlaga izdajo začasne odredbe brez poprejšnjega obvestila
in zaslišanja nasprotne stranke, mora poleg pogojev iz prvega in drugega
odstavka tega člena izkazati za verjetno, da bi kakršnokoli odlašanje z izdajo
začasne odredbe povzročilo upravičencu nastanek težko nadomestljive škode. V
tem primeru se nasprotno stranko obvesti najpozneje takoj po izvršitvi odredb.
(4) Upravičenec ni dolžan dokazovati nevarnosti, da bo uveljavitev zahtevkov
onemogočena ali precej otežena, če izkaže za verjetno, da bi kršilec s
predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Šteje se, da je nevarnost
podana, če naj bi bili zahtevki uveljavljeni v tujini, razen v primeru, če naj
bi se terjatev uveljavljala v državi članici Evropske unije.
(5) Sodišče sme za zavarovanje nedenarnih zahtevkov po prvem odstavku tega
člena izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen
zavarovanja, zlasti pa:
1. da se domnevnemu kršilcu prepove domnevno kršenje in bodoče kršitve;
2. da se zasežejo, izključijo iz prometa in shranijo predmeti kršitve ter
sredstva kršitve, ki so izključno ali pretežno namenjena ali se uporabijo za
kršitev.
(6) Sodišče mora odločiti o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi v 30 dneh od
dneva vložitve odgovora na ugovor oziroma od poteka roka za vložitev odgovora
na ugovor.
(7) V postopku za izdajo začasne odredbe se uporabljajo določbe zakona, ki
ureja izvršbo in zavarovanje, če ni s tem zakonom določeno drugače. Postopek je
nujen.
(1) Sodišče izda sklep za zavarovanje dokazov, če upravičenec predloži razumno
dosegljive dokaze o tem, da:
1. je imetnik pravice iz tega zakona,
2. je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena,
in
3. bodo dokazi o kršitvi uničeni ali jih kasneje ne bi bilo mogoče izvesti.
(2) Upravičenec, ki zahteva izdajo sklepa za zavarovanje dokazov brez
poprejšnjega obvestila in zaslišanja nasprotne stranke, mora poleg pogojev iz
prejšnjega odstavka izkazati za verjetno, da obstaja nevarnost, da bodo dokazi
o kršitvi zaradi ravnanja nasprotne stranke uničeni ali jih kasneje ne bi bilo
mogoče izvesti. V tem primeru se nasprotno stranko obvesti najpozneje takoj po
izvršitvi sklepa.
(3) Sodišče sme s sklepom iz prvega odstavka tega člena odrediti izvedbo
kateregakoli dokaza, zlasti:
1. ogled prostorov, poslovne dokumentacije, inventarja, baz podatkov,
računalniških pomnilnih enot ali drugih stvari;
2. zaseg vzorcev predmetov kršitve;
3. pregled in izročitev listin;
4. določitev in zaslišanje izvedencev in
5. zaslišanje prič.
(4) Zavarovanje dokazov je dovoljeno zahtevati tudi potem, ko postane odločba,
s katero je postopek končan, pravnomočna, če je to potrebno pred postopkom ali
med postopkom z izrednimi pravnimi sredstvi.
(5) V postopku zavarovanja dokazov po tem členu se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, o začasnih odredbah, razen če ni s tem
zakonom drugače določeno. Postopek je nujen.
(6) Če se kasneje izkaže, da je predlog neutemeljen ali da ga upravičenec ni
upravičil, ima nasprotna stranka pravico zahtevati:
1. vrnitev odvzetih predmetov;
2. prepoved uporabe pridobljenih informacij in
3. povračilo škode.
(7) Sodišče mora v postopku zavarovanja dokazov po tem členu zagotoviti varstvo
zaupnih podatkov strank ter zagotoviti, da se sodni postopki ne uporabljajo v
slabi veri z izključnim namenom pridobiti zaupne podatke nasprotne stranke.
(1) Sodišče lahko v pravdi zaradi kršitve pravic na podlagi upravičene zahteve
stranke naloži kršilcu, da sporoči podatke o izvoru in distribucijskih tokovih
blaga ali storitev, ki kršijo pravico iz tega zakona.
(2) Sodišče lahko naloži, da podatke iz prejšnjega odstavka sporočijo tudi
naslednje osebe, ki v gospodarskem obsegu:
1. posedujejo blago, s katerim se krši pravica,
2. uporabljajo storitve, s katerimi se krši pravica ali
3. zagotavljajo storitve, uporabljene v dejavnosti, s katero se krši pravica.
Šteje se, da je bilo dejanje storjeno v gospodarskem obsegu, če se izvaja za
neposredno ali posredno gospodarsko korist.
(3) Sodišče lahko naloži, da podatke iz prvega odstavka tega člena sporoči tudi
oseba, za katero je katera od oseb iz prejšnjega odstavka navedla, da je bila
vpletena v proizvodnjo, izdelavo ali distribucijo blaga ali opravljanja storitev.
(4) Podatki iz prvega odstavka tega člena lahko vključujejo:
1. imena in naslove oziroma firme in sedeže proizvajalcev, izdelovalcev,
distributerjev, dobaviteljev in drugih prejšnjih imetnikov blaga ali ponudnikov
storitev ter predvidenih trgovcev na debelo in na drobno in
2. podatke o proizvedenih, izdelanih, dostavljenih, prejetih ali naročenih
količinah in cenah, doseženih za blago ali storitve.
(1) Če je sodišče odločilo, da bo izvedlo predlagani dokaz, predlagana dokazna
sredstva pa so pri nasprotni stranki, mora nasprotna stranka na zahtevo sodišča
predložiti dokazna sredstva, s katerimi razpolaga.
(2) Prejšnji odstavek velja tudi glede bančnih, finančnih in poslovnih listin,
ki so pod nadzorom nasprotne stranke, če gre za kršitev v gospodarskem obsegu.
(3) V postopku predložitve dokazov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja
pravdni postopek, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(4) Sodišče mora po izvedbi dokaza iz prvega odstavka tega člena zagotoviti varstvo
zaupnih podatkov pravdnih strank ter zagotoviti, da se sodni postopki ne
uporabljajo v slabi veri z izključnim namenom pridobiti zaupne podatke
nasprotne stranke.
3. oddelek
UKREPI ZA ZAGOTOVITEV VARSTVA
(1) Zaradi zavarovanja dokazov ali iz drugih razlogov lahko imetniki pravic iz
tega zakona vpišejo ali shranijo izvirnike ali primerke svojih del, fonograme,
videograme ali predmete kake druge svoje pravice v register zavarovanih del pri
pristojni organizaciji.
(2) Dokler se ne dokaže nasprotno, se šteje, da ustrezne pravice na
registriranih delih obstajajo in da pripadajo tisti osebi, ki je v registru
označena kot njen imetnik.
(3) Register iz prvega odstavka tega člena je za določeno vrsto del eden za vso
državo, javen in ga vodi organizacija, ki jo za to pooblasti urad.
(4) Če nastane dvom, ali gre za avtorsko delo, daje mnenje organizacija iz
prejšnjega odstavka.
(5) Določbe tega člena nimajo vpliva na nastanek in varstvo pravic po tem
zakonu.
Znaki o pridržanih izključnih pravicah
175. člen
(1) Izključni imetniki avtorskih pravic iz tega zakona lahko opremijo izvirnik
ali primerke svojega dela z znakom (c) pred svojim imenom ali firmo in letom
prve objave.
(2) Izključni imetniki pravic na fonogramih iz tega zakona lahko opremijo
izvirnik ali primerke svojega izdanega fonograma ali njihove ovitke z znakom P
pred svojim imenom ali firmo in letom prve izdaje.
(3) Dokler se ne dokaže nasprotno, se šteje, da obstajajo izključne pravice na
delih oziroma fonogramih, ki so opremljeni z znaki iz tega člena in da
pripadajo tisti osebi, ki je ob tem znaku navedena.
(4) Določbe tega člena nimajo vpliva na nastanek in varstvo pravic po tem
zakonu.
Osmo poglavje
RAZMERJA S TUJIMI ELEMENTI
Splošno
176. člen
(1) Varstvo po tem zakonu uživajo avtorji in imetniki sorodnih pravic, ki so
državljani Republike Slovenije ali držav članic Evropske unije ali imajo stalno
prebivališče ali sedež na območju Republike Slovenije.
(2) Druge tuje fizične ali pravne osebe (tujci) uživajo enako varstvo kot osebe
iz prejšnjega odstavka, če tako določa mednarodna pogodba ali ta zakon, ali če
je podana dejanska vzajemnost.
(3) Ne glede na določbe tega poglavja uživajo tujci varstvo po tem zakonu:
1. glede moralnih pravic - v vsakem primeru;
2. glede sledne pravice in pravice do nadomestila za privatno ali drugo lastno
reproduciranje - pod pogojem dejanske vzajemnosti.
(4) Vzajemnost mora dokazati tisti, ki se nanjo sklicuje.
(5) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na države članice Evropske unije, veljajo
tudi za države članice Evropskega gospodarskega prostora.
(1) Varstvo po tem zakonu uživajo avtorji:
1. ki imajo prebivališče v Republiki Sloveniji;
2. glede tistih del, ki so v Republiki Sloveniji izdana prvič ali pa v 30 dneh
od dneva, ko so bila izdana v kakšni drugi državi;
3. glede avdiovizualnih del, katerih producent ima svoj sedež ali prebivališče
v Republiki Sloveniji;
4. glede arhitekturnih in likovnih del, ki so kot nepremičnina ali njen trdni
sestavni del na ozemlju Republike Slovenije.
(2) Če je avtorsko delo ustvarilo več avtorjev, uživajo varstvo po tem zakonu
vsi, če vsaj en od njih izpolnjuje enega od pogojev iz prejšnjega odstavka.
(1) Varstvo po tem zakonu uživajo izvajalci:
1. ki imajo prebivališče v Republiki Sloveniji;
2. katerih izvedbe potekajo na ozemlju Republike Slovenije;
3. katerih izvedbe so posnete na fonograme, ki uživajo varstvo po tem zakonu;
4. katerih izvedbe so zajete, ne da bi bile posnete na fonograme, v oddajah RTV
organizacij, ki uživajo varstvo po tem zakonu.
(2) Če sodeluje pri izvedbi več izvajalcev, uživajo varstvo po tem zakonu vsi,
če je vsaj en od njih državljan Republike Slovenije ali ima prebivališče v
Republiki Sloveniji.
Proizvajalci fonogramov, filmski producenti in založniki
179. člen
(1) Varstvo po tem zakonu uživajo proizvajalci fonogramov in filmski
producenti, katerih fonogram ali videogram je bil prvič posnet v Republiki
Sloveniji.
(2) Varstvo po tem zakonu uživajo tudi založniki glede svojih sorodnih pravic,
če je njihova izdaja v Republiki Sloveniji izdana prvič ali v 30 dneh od dneva,
ko je bila izdana v kakšni drugi državi.
Varstvo po tem zakonu uživajo RTV organizacije, ki prenašajo svoje oddaje po
oddajnikih, ki so na ozemlju Republike Slovenije.
Primerjava rokov trajanja
181. člen
Za tuje imetnike sorodnih pravic, ki uživajo varstvo po tem zakonu, veljajo
roki trajanja teh pravic iz tega zakona, s tem, da potečejo najkasneje na dan,
ko poteče varstvo v državi, katere državljani so ali kjer imajo sedež, in da ne
morejo biti daljši od rokov po tem zakonu.
Priobčitev javnosti po satelitu
182. člen
(1) Varstvo po tem zakonu uživajo avtorji in imetniki sorodnih pravic, katerih
delo ali predmet sorodnih pravic so priobčeni javnosti po satelitu, če se v
Republiki Sloveniji vnesejo pod nadzorom in odgovornostjo RTV organizacije
ustrezni programski signali v neprekinjeno komunikacijsko verigo, ki vodi k
satelitu in nazaj na zemljo.
(2) Varstvo po tem zakonu velja tudi, če ni izpolnjen pogoj iz prejšnjega
odstavka, pa
1. je v Republiki Sloveniji usmerjevalna postaja, iz katere se prenašajo
programski signali, ali
2. ima RTV organizacija, ki je naročila priobčitev javnosti po satelitu, svoj
sedež v Republiki Sloveniji.
(1) Avtorji in imetniki sorodnih pravic, ki nimajo državljanstva ali ga ni
mogoče ugotoviti, uživajo enako varstvo po tem zakonu kot državljani Republike
Slovenije, če imajo v njej svoje prebivališče.
(2) Če nimajo prebivališča ali ga ni mogoče ugotoviti, uživajo v Republiki
Sloveniji enako varstvo kot državljani Republike Slovenije, če imajo v njej
svoje bivališče.
(3) Če nimajo v Republiki Sloveniji niti prebivališča niti bivališča, uživajo v
Republiki Sloveniji enako varstvo kot državljani države, v kateri imajo svoje
prebivališče oziroma bivališče.
(4) Določbe tega člena veljajo tudi za avtorje in imetnike sorodnih pravic, ki
imajo po mednarodnih pogodbah ali predpisih Republike Slovenije status begunca.
Deveto poglavje
KAZENSKE DOLOČBE
184. člen
(1) Z globo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali
samostojni podjetnik posameznik:
1. ki brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice v primerih, ko je tak
prenos potreben po tem zakonu, reproducira, distribuira, da v najem, javno
izvede, javno prenese, javno predvaja, javno prikaže, radiodifuzno oddaja,
radiodifuzno retransmitira, sekundarno radiodifuzno oddaja, da na voljo
javnosti, predela, avdiovizualno priredi ali kako drugače uporabi delo oziroma primerek
dela (21.[Lem54] in 22. člen[Lem55] );
2. ki poseduje primerek računalniškega programa za gospodarske namene, za
katerega se zaveda ali bi se moral in mogel zavedati, da je nedovoljen primerek
(2. točka 116.
člena[Lem56] );
3. ki brez prenosa ustrezne izključne pravice v primerih, ko je tak prenos
potreben po tem zakonu, reproducira, snema, javno prenaša ali radiodifuzno
oddaja živo izvedbo ali reproducira, da na voljo javnosti, distribuira ali da v
najem fonogram ali videogram s svojo izvedbo ali kako drugače uporabi izvedbo (121. člen[Lem57] );
4. ki brez prenosa ustrezne izključne pravice v primerih, ko je tak prenos
potreben po tem zakonu, reproducira, distribuira, da v najem ali na voljo
javnosti ali kako drugače uporabi fonogram ali videogram (129.[Lem58] in 134. člen[Lem59] );
5. ki brez prenosa ustrezne izključne pravice v primerih, ko je tak prenos
potreben po tem zakonu, radiodifuzno retransmitira, snema, reproducira,
distribuira, da na voljo javnosti ali kako drugače uporabi oddajo oziroma
posnetek oddaje (137.
člen[Lem60] );
6. ki brez prenosa ustrezne izključne pravice v primerih, ko je tak prenos
potreben po tem zakonu, reproducira, distribuira, da v najem ali na voljo
javnosti ali kako drugače uporabi podatkovno bazo oziroma njen primerek (141.c člen[Lem61] );
7. ki odstrani ali spremeni elektronski podatek za upravljanje pravic (1. točka
prvega odstavka 166.
člena[Lem62] );
8. ki reproducira, distribuira, uvozi zaradi distribuiranja, da v najem ali
priobči v javnosti avtorsko delo ali predmet sorodnih pravic oziroma njihov
primerek, glede katerega je bil elektronski podatek za upravljanje pravic
nedovoljeno odstranjen ali spremenjen (2. točka prvega odstavka 166. člena[Lem63] );
9. ki se izogne dejanskim tehničnim ukrepom ali proizvede, uvozi, distribuira,
proda, da v najem, oglašuje za prodajo ali najem, poseduje za gospodarske
namene tehnologijo, napravo, proizvod, sestavni del ali računalniški program,
ali opravi storitev z namenom neupravičene izognitve dejanskim tehničnim
ukrepom v primerih iz drugega odstavka 166.a člena[Lem64] (prvi in drugi
odstavek 166.a
člena[Lem65] );
10. ki proizvede, uvozi, distribuira, proda, da v najem, oglašuje za prodajo
ali najem ali poseduje za gospodarske namene tehnologijo, napravo, proizvod,
sestavni del ali računalniški program za odstranitev ali spremembo
elektronskega podatka za upravljanje pravic (četrti odstavek 166.a člena[Lem66] ).
(2) Z globo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne
osebe in samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
(3) Z globo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena.
(4) Predmeti, ki so nastali s prekrškom, se vzamejo.
(5) O prekršku iz tega člena se odloča po hitrem postopku.
(1) Z globo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali
samostojni podjetnik posameznik:
1. ki pristojni kolektivni organizaciji na njeno zahtevo ne pošlje v roku
podatkov o vrsti in številu prodanih ali uvoženih naprav za tonsko in vizualno
snemanje, naprav za fotokopiranje, praznih nosilcev zvoka ali slike ter
podatkov o prodanih fotokopijah, ki so potrebni za izračun dolžnega nadomestila
(tretji odstavek 38.
člena[Lem67] );
2. ki pristojni kolektivni organizaciji ne pošlje v roku sporedov uporabljenih
del (prvi, tretji in četrti odstavek 159. člena[Lem68] );
3. ki pristojni kolektivni organizaciji ne pošlje v roku potrebnih podatkov za
izračun dolžnega nadomestila (peti odstavek 159. člena[Lem69] );
4. ki osebi, ki ima zakonit dostop do primerka avtorskega dela ali predmeta
sorodnih pravic, ne zagotovi sredstev, ki ji omogočajo uveljavljanje vsebinskih
omejitev pravic (166.c
člen[Lem70] ).
(2) Z globo najmanj 60.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne
osebe in samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
(3) Z globo najmanj 60.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena.
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb, ki so sankcionirane v 184.[Lem71] in 185. členu[Lem72] tega zakona, opravlja
tržna inšpekcija. Te zadeve se obravnavajo kot nujne.
(2) Kadar inšpektor ugotovi, da gre za prekršek iz prejšnjega odstavka:
1. zaseže predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek ali so
nastali s prekrškom, in
2. z odločbo odredi, da se v določenem roku odpravijo ugotovljene
nepravilnosti.
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah - ZASP (Uradni list RS, št. 21/95)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
Deseto poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
187. člen
(1) Določbe tega zakona o nadomestilu za privatno ali drugo lastno
reproduciranje (37.
do 39. člen[Lem73] ) se začnejo
uporabljati po dveh letih od uveljavitve tega zakona.
(2) Vlada Republike Slovenije izda predpis iz prvega odstavka 39. člena[Lem74] tega zakona
najkasneje v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.
Določbe tega zakona o nadomestilu za javno priobčitev fonograma (122.[Lem75] in 130. člen[Lem76] ) se začnejo
uporabljati po dveh letih od uveljavitve tega zakona.
189. člen - upoštevan ZASP-A
(1) Organizacije avtorjev, ki so pred uveljavitvijo tega zakona kolektivno
uveljavljale avtorske pravice po 91. in 93. členu zakona o avtorski pravici
(Uradni list SFRJ, št. 19/78, 24/86, 21/90), lahko nadaljujejo z delom brez
dovoljenja urada, dokler urad ne izda dovoljenja za kolektivno uveljavljanje
istih pravic kolektivni organizaciji, ki izpolnjuje pogoje iz tega zakona.
(2) Tarife, ki so jih sprejele organizacije avtorjev pred uveljavitvijo tega
zakona na podlagi 91.a člena zakona o avtorski pravici, se uporabljajo do
uveljavitve splošnih ali posebnih tarif na podlagi 153. člena[Lem77] tega zakona.
(3) Če se v enem letu od uveljavitve tega zakona ne ustanovijo ustrezne
kolektivne organizacije, lahko urad izda začasno dovoljenje za kolektivno
uveljavljanje določenih pravic pravni osebi, ki ne izpolnjuje pogojev iz 149. člena[Lem78] tega zakona, v
katerem določi rok in pogoje za začasno kolektivno uveljavljanje pravic.
(4) Pravice, ki se po tem zakonu uveljavljajo samo kolektivno, se lahko
uveljavljajo individualno, dokler urad ne izda dovoljenja za njihovo kolektivno
uveljavljanje ali dokler ni sklenjena ustrezna kolektivna avtorska pogodba.
Določbe tega zakona se ne uporabljajo za pogodbe ali dejanja uporabe, ki so
bile sklenjene ali izvršene pred njegovo uveljavitvijo, če ni s tem zakonom
drugače določeno.
Določbe tega zakona o računalniških programih in bazah podatkov se uporabljajo
tudi za računalniške programe in baze podatkov, ki so bili ustvarjeni pred dnem
njegove uveljavitve, če se s tem ne posega v pogodbe in pravice, ki so bile
sklenjene ali pridobljene do tega dne.
Za pogodbe o uporabi del in predmetov sorodnih pravic, ki bodo veljale ob
uveljavitvi tega zakona, se njegove določbe o priobčitvi javnosti po satelitu
uporabljajo šele od 1.1.2000 dalje, če bodo takrat še veljale.
(1) Ta zakon velja za vsa avtorska dela in izvedbe izvajalcev, ki so ob njegovi
uveljavitvi uživala varstvo na podlagi zakona o avtorski pravici (Uradni list
SFRJ, št.19/78, 24/86, 21/90).
(2) Ta zakon velja za fonograme proizvajalcev fonogramov, glede katerih ob
njegovi uveljavitvi še ni preteklo 20 let, odkar so bili prvič posneti.
(3) Ta zakon velja za videograme, za RTV oddaje in za izdaje založnikov kot
predmete sorodnih pravic, ki so bili prvič posneti oziroma prvič radiodifuzno
oddajane oziroma prvič zakonito izdane po njegovi uveljavitvi.
(4) Ta zakon velja za podatkovne baze kot predmete sorodne pravice, ki so bile
izdelane po 1.1.1983.
(1) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se preneha uporabljati Zakon o avtorski
pravici (Uradni list SFRJ, št. 19/78, 24/86, 21/90).
(2) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, neha veljati Samoupravni sporazum o
pravicah, obveznostih in odgovornostih založniških organizacij in avtorjev pri
sklepanju pogodb (Uradni list SRS, št. 7/88).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah -
ZASP-A (Uradni list RS, št. 9/01) vsebuje naslednjo končno določbo:
31. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah -
ZASP-B (Uradni list RS, št. 43/04) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
(1) Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji veljajo roki trajanja pravic
po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95, 9/01 in
30/01-ZCUKPIL) tudi za avtorska dela in predmete sorodnih pravic, ki niso
varovani na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka 193. člena zakona, če
so na ta dan varovani v vsaj eni državi članici Evropske unije (oživitev
varstva).
(2) Prejšnji odstavek ne vpliva na dejanja uporabe varovanih del, ki so bila
začeta ali izvedena pred dnem, navedenim v prejšnjem odstavku. Uporabnik teh
del lahko:
1. neomejeno in neodplačno distribuira zaloge, ki so nastale pred tem dnem, in
2. zahteva ponovni prenos materialnih pravic v prvotno dejansko izvajanem
obsegu, vendar le za nadaljnja tri leta od tega dne in proti plačilu primernega
nadomestila.
(3) Pravice, ki so bile prenesene za ves čas njihovega trajanja s pogodbo, ki
je bila sklenjena pred dnem iz prvega odstavka tega člena, ali kako drugače, se
štejejo za prenesene pod dosedanjimi pogoji tudi za dodatni čas oživitve
varstva.
(4) Obstoj varstva neke pravice v državi članici Evropske unije mora dokazati
tisti, ki se nanj sklicuje.
25. člen
Določbe tega zakona o izčrpanju pravice distribuiranja (4. člen tega zakona) in
o razmerjih s tujimi elementi (20. člen tega zakona) se začnejo uporabljati z
dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
26. člen
(1) Kolektivne organizacije uskladijo svoje delovanje z določbami tega zakona v
enem letu od uveljavitve tega zakona.
(2) Postopki izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorskih ali sorodnih
pravic, ki na dan uveljavitve tega zakona niso končani, se nadaljujejo po
določbah tega zakona.
(3) Postopki za odobritev tarif, ki na dan uveljavitve tega zakona niso
končani, se ustavijo.
(4) Tarife kolektivnih organizacij, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona,
se obravnavajo kot veljavni skupni sporazumi o tarifi po določbah tega zakona.
27. člen
(1) Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 7/03) v postopkih o prekrških izrekajo kot denarne kazni v
mejah, določenih z 21. in 22. členom tega zakona.
(2) Določbe 21. in 22. člena tega zakona se za odgovorno osebo samostojnega
podjetnika posameznika začnejo uporabljati s 1. januarjem 2005.
28. člen
Podzakonski predpis iz 163. člena zakona se izda v šestih mesecih po uveljavitvi
tega zakona.
29. člen
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
(2) Določbe 4., 16., 20., 24. in 25. člena tega zakona se začnejo uporabljati z
dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah -
ZASP-C (Uradni list RS, št. 17/06) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16. člen
Postopki, ki ob uveljavitvi tega zakona tečejo na podlagi 2. oddelka Sedmega
poglavja zakona, se končajo po do sedaj veljavnih določbah zakona.
17. člen
Do uvedbe evra kot denarne enote v Republiki Sloveniji se zneski iz 3. člena
tega zakona, določeni v evrih, obračunavajo v tolarski protivrednosti po
srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnem na dan prodaje izvirnika likovnega
dela.
18. člen
Uredbo iz 7. člena tega zakona izda Vlada Republike Slovenije v treh mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
19. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Pravica reproduciranja |
|
|
|
Pravica javnega izvajanja |
|
|
|
Pravica javnega prikazovanja |
|
|
|
Pravica radiodifuznega oddajanja |
|
|
|
Pravica radiodifuzne retransmisije |
|
|
|
Pravica dajanja na voljo javnosti |
|
|
|
Pravica predelave |
|
|
|
Pravica avdiovizualne priredbe |
|
|
|
Pravica distribuiranja |
|
|
|
Pravica dajanja v najem |
|
|
|
Privatno in drugo lastno reproduciranje |
|
|
|
Pravica do nadomestila |
|
|
|
Pravica reproduciranja |
|
|
|
Pravica distribuiranja |
|
|
|
Pravica dajanja v najem |
|
|
|
Pravica reproduciranja |
|
|
|
Pravica distribuiranja |
|
|
|
Pravica radiodifuznega oddajanja |
|
|
|
Vsebinske omejitve avtorjevih pravic |
|
|
|
Dekompiliranje |
|
|
|
Pravica skesanja |
|
|
|
Pravica do nadomestila |
Zavezanci |
Višina nadomestila |
|
|
|
|
|
Privatno in drugo lastno reproduciranje |
|
Citati
|
|
Pravice avtorja |
|
|
|
Pouk |
|
|
|
Privatno in drugo lastno reproduciranje |
|
|
|
Privatno in drugo lastno reproduciranje |
|
|
|
Dejavnost kolektivnih organizacij |
|
|
|
Dejavnost kolektivnih organizacij |
|
|
|
Obvezno kolektivno upravljanje |
|
|
|
Skupni sporazumi |
|
|
|
Sledna pravica |
|
|
|
Skupni sporazumi |
|
|
|
Skupni sporazumi |
|
|
|
Skupni sporazumi |
|
|
|
Varstvo podatkov za upravljanje pravic |
|
|
|
Uveljavljanje vsebinskih omejitev pravic |
|
|
|
Pouk |
|
|
|
Privatno in drugo lastno reproduciranje |
|
|
|
Uradni postopki |
|
|
|
Domneve o skupnem prenosu |
|
|
|
Pravica dajanja na voljo javnosti |
|
|
|
Vsebina |
|
|
|
Materialne avtorske pravice |
|
|
|
Materialne pravice izvajalcev |
|
|
|
Pravice RTV organizacije |
|
|
|
Pravice izdelovalca podatkovnih baz |
|
|
|
Varstvo podatkov za upravljanje pravic |
|
|
|
Varstvo podatkov za upravljanje pravic |
|
|
|
Tehnični ukrepi |
|
|
|
Tehnični ukrepi |
|
|
|
Tehnični ukrepi |
|
|
|
Dolžnost uporabnikov do obveščanja |
|
(3) RTV organizacije so dolžne enkrat
mesečno predložiti pristojni kolektivni organizaciji sporede oddajanih
varovanih del. |
|
Dolžnost uporabnikov do obveščanja |
|
|
|
Uveljavljanje vsebinskih omejitev pravic |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pravica do nadomestila |
Zavezanci |
Višina nadomestila |
|
|
|
|
|
Pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma |
|
|
|
Pravila o delitvi prihodka |
|
|
|
Razlogi za zavrnitev |
|
|
|