Domov

Zakonodaja

Zakoni in akti

Pomanjšaj pisavo

Povecaj pisavo

Natisni

Zakoni in akti

Izbrano uradno prečiščeno besedilo

Zakon o bančništvu

Naziv:

Zakon o bančništvu

Glasovanje:

17. 06. 2004 16:09
K: 50 Z: 45 P: 1

Kratica:

ZBan-UPB2

Aktualno od:

24. 09. 2004

EPA:

1372-III

Objava v UL RS:

Uradni list RS 104/04 str. 12561

Seja DZ:

37. redna

SOP:

2004-01-4440

Besedilo 

 

Zakon o bančništvu

 

 

 

Hierarhija dokumenta 

 

Zakon o bančništvu (ZBan-UPB2)



Sorodni dokumenti 

 

·          

·          

·         Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o bančništvu (ZBan-A) - sprejet predlog

·         Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o bančništvu (ZBan-B) - sprejet predlog

·         Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o bančništvu (ZBan-C) - sprejet predlog

 

 


Na seznam zakonov in aktov

Besedilo


Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. junija 2004 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o bančništvu, ki obsega:

– Zakon o bančništvu - ZBan (Uradni list RS, št. 7/99 z dne 5.2.1999),

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških - ZP-L (Uradni list RS, št. 31/2000 z dne 7.4.2000)

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu - ZBan-A (Uradni list RS, št. 59/01 z dne 19.7.2001),

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu - ZBan-B (Uradni list RS, št. 55/03 z dne 9.6.2003) in

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu - ZBan-C (Uradni list RS, št. 42/04 z dne 23.4. 2004).




Številka: 450-03/95-16/16
Ljubljana, dne 17. junija 2004
EPA 1372-III




Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor

ZAKON O BANČNIŠTVU

URADNO PREČIŠČENO BESEDILO
(ZBan-UPB2)

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

Splošna določba
1. člen


Ta zakon ureja pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje bank in hranilnic.

Banka
2. člen


(1) Banka je delniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.

(2) V sodni register se ne sme vpisati ime banka ali hranilnica ter izpeljanka iz teh besed, če pravna oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje bančnih storitev.

Bančne storitve
3. člen


(1) Bančne storitve so naslednje finančne storitve:
1. sprejemanje depozitov ter dajanje kreditov za svoj račun,
2. storitve, za katere drug zakon določa, da jih smejo opravljati samo banke.

(2) Depozit po prvi točki prvega odstavka tega člena je vplačilo denarja oziroma drugih vračljivih sredstev, na podlagi katerega pridobi vplačnik pravico do vrnitve vplačanih sredstev v določenih rokih.

Opravljanje bančnih storitev
4. člen


Bančne storitve lahko opravlja:
1. banka oziroma hranilnica, ki za opravljanje teh storitev pridobi dovoljenje Banke Slovenije;
2. podružnica tuje banke, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev;
3. banka države članice, ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu s tem zakonom pooblaščena neposredno opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije.

Prepoved sprejemanja depozitov
5. člen


(1) Nihče drug razen oseb iz 4. člena tega zakona ne sme sprejemati depozitov od javnosti, če ni z zakonom drugače določeno.

(2) Sprejemanje depozitov od javnosti po prvem odstavku tega člena je sprejemanje depozitov od nepoučenih oseb.

(3) Nepoučena oseba po drugem odstavku tega člena je fizična ali pravna oseba, ki nima ustreznih strokovnih znanj in izkušenj, potrebnih za presojo tveganj, povezanih z vplačevanjem depozitov.

(4) Za nepoučeno osebo po drugem odstavku tega člena se šteje vsaka fizična ali pravna oseba, razen naslednjih oseb:
1. države, centralne banke in lokalnih skupnosti,
2. bank in drugih finančnih organizacij oziroma od njih odvisnih družb,
3. gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov, ki ustrezajo merilom za velike oziroma srednje družbe po ZGD.

Druge finančne storitve
6. člen


(1) Druge finančne storitve po tem zakonu so naslednje finančne storitve:
1. factoring;
2. finančni zakup (leasing);
3. izdajanje garancij in drugih jamstev;
4. kreditiranje, vključno s potrošniškimi krediti, hipotekarnimi krediti in financiranjem komercialnih poslov;
5. trgovanje s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli;
6. trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti;
7. zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb;
8. posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic, po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
8.a izdajanje elektronskega denarja;
9. izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (npr. plačilne in kreditne kartice, potovalni čeki, bančne menice);
10. oddajanje sefov;
11. posredovanje pri sklepanju posojilnih in kreditnih poslov;
12. storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev;
12.a Svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, poslovne strategije in sorodnih zadev;
13. upravljanje pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninske sklade;
14. opravljanje storitev plačilnega prometa;
15. opravljanje skrbniških storitev.

(2) Banka lahko opravlja druge finančne storitve iz prvega odstavka tega člena, če za opravljanje teh storitev dobi dovoljenje Banke Slovenije, in če izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja posamezne od drugih finančnih storitev.

(3) Posamezni pojmi iz prvega odstavka tega člena imajo naslednji pomen:
1. factoring je odplačno prevzemanje terjatev z regresom ali brez;
2. finančni zakup (leasing) je dajanje sredstev v zakup, katerega trajanje je približno enako pričakovani življenjski dobi sredstva, ki je predmet zakupa, in pri katerem zakupnik pridobi večino koristi od uporabe sredstva ter prevzame celotno tveganje posla;
3. izvedeni finančni instrumenti so pravice oziroma obveznosti,
– katerih vsebina je glede vrednosti posredno ali neposredno odvisna od cene vrednostnega papirja, tuje valute ali blaga, višine obrestne mere ali indeksa oziroma ocene kreditne sposobnosti ali podobnih spremenljivk,
– ki ne zahteva začetne čiste finančne naložbe ali ki zahteva le majhno začetno čisto finančno naložbo in
– ki se poravnava v prihodnosti.

Druge finančne organizacije
7. člen


(1) Druge finančne organizacije po tem zakonu so pravne osebe, ki kot izključno ali pretežno dejavnost opravljajo druge finančne storitve iz prvega odstavka 6. člena tega zakona oziroma druge finančne storitve na podlagi zakona, ki ureja zavarovalništvo, trg vrednostnih papirjev, investicijske sklade in družbe za upravljanje ter na podlagi drugih zakonov, ki urejajo finančne storitve.

(2) Druge nadzorovane finančne organizacije po tem zakonu so druge finančne organizacije, nad katerimi opravlja nadzor pristojni nadzorni organ v skladu z zakoni oziroma drugimi predpisi, ki urejajo opravljanje drugih finančnih storitev.

(3) Nefinančne organizacije po tem zakonu so vse druge pravne osebe, razen bank in pravnih oseb iz prvega odstavka tega člena.

(4) Minister, pristojen za finance, predpiše merila pretežnega opravljanja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.

Prepoved opravljanja drugih dejavnosti
8. člen


Banka ne sme opravljati drugih dejavnosti razen bančnih storitev, drugih finančnih storitev iz prvega odstavka 6. člena tega zakona in pomožnih bančnih storitev iz 2. točke drugega odstavka 96. člena tega zakona.

Udeležba in kvalificirani delež
9. člen


(1) Po tem zakonu je posamezna oseba udeležena v drugi osebi, če je posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju druge osebe oziroma v kapitalu druge osebe z najmanj 20% deležem.

(2) Kvalificirani delež po tem zakonu je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi:
1. bodisi najmanj 10% delež glasovalnih pravic oziroma najmanj 10% delež v kapitalu te pravne osebe
2. bodisi delež glasovalnih pravic oziroma delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10%, vendar mu omogoča izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje te pravne osebe.

Povezane osebe in posredne naložbe
10. člen


(1) Povezane osebe po tem zakonu so pravno samostojne osebe, ki so med seboj bodisi upravljalsko, kapitalsko ali kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih poslovnih ciljev, oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju, oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovanje oziroma rezultate poslovanja druge osebe.

(2) Za povezane osebe po tem zakonu se štejejo zlasti osebe, ki so med seboj povezane:
1. kot ožji družinski člani;
2. tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih točkah tega člena, skupaj, posredno ali neposredno udeležena v drugi osebi;
3. tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih točkah tega člena;
4. tako, da tvorijo koncern po zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 45/2001 in 93/2002 - v nadaljnjem besedilu: ZGD);
5. kot člani uprave, nadzornega sveta ali prokuristi oziroma zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani te osebe.

(3) Za ožje družinske člane posamezne osebe po tem zakonu se štejejo:
1. zakonec te osebe oziroma oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza;
2. otroci oziroma posvojenci te osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti;
3. druge osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti in so osebi dodeljene v skrbništvo.

(4) Odvisna oziroma obvladujoča družba po tem zakonu je odvisna oziroma obvladujoča družba v smislu 462. člena ZGD.

(5) Obvladovanje po tem zakonu je razmerje med odvisno in obvladujočo družbo oziroma temu razmerju podobno razmerje med katerokoli fizično in pravno osebo.

(6) Kadar je v tem zakonu določeno, da banka ne sme imeti naložb v določeni pravni osebi, se prepoved nanaša tako na neposredne kot tudi posredne naložbe.

(7) Posredne naložbe so naložbe v osebe, ki jih obvladuje oseba iz šestega odstavka tega člena.

Posredna pridobitev
11. člen


(1) Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju oziroma v kapitalu, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže oziroma druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju.

(2) Šteje se, da je posamezna oseba posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, oziroma drugih vrednostnih papirjev, katerih neposredni imetnik je druga oseba, ki jo ta oseba obvladuje.

Uskladitev denarnih zneskov
12. člen


Banka Slovenije uskladi denarne zneske določene v drugem odstavku 15. člena, drugem odstavku 153. člena in 229. členu tega zakona, če se za več kot 10% spremeni razmerje tolarja proti evru po tečaju Banke Slovenije.

Oseba države članice in tuja oseba
13. člen


(1) Oseba države članice Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) je fizična oseba, ki ima bivališče na območju države članice, oziroma pravna oseba s sedežem na območju države članice.

(2) Tuja oseba po tem zakonu je oseba, ki ima sedež oziroma bivališče izven območja Republike Slovenije in izven območja države članice.


Območje opravljanja storitev
13.a člen


(1) Šteje se, da banka neposredno opravlja bančne storitve na območju določene države:
1. če na območju te države sklepa pravne posle, katerih predmet so bančne storitve, ali
2. če na območju te države osebam iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona, ki imajo bivališče oziroma sedež na območju te države, ponuja storitve na enega od naslednjih načinov:
– prek oglasov, objavljenih v sredstvih javnega obveščanja na območju te države oziroma na drug javno dostopen način,
– prek reklamnih sporočil, poslanih tem osebam po pošti ali na drug način,
– prek svojih zastopnikov oziroma posrednikov.

(2) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za druge finančne storitve.

II. STATUSNE DOLOČBE

1. Uporaba določb Zakona o gospodarskih družbah

Uporaba določb Zakona o gospodarskih družbah
14. člen


Za banke se uporabljajo določbe ZGD, ki veljajo za delniško družbo, če ni s tem zakonom drugače določeno.

2. Osnovni kapital in delnice banke

Osnovni kapital banke
15. člen


(1) Banka se lahko ustanovi samo kot delniška družba.

(2) Najnižji znesek osnovnega kapitala banke je 1.100,000.000 tolarjev.

Delnice banke
16. člen


(1) Delnice banke se lahko glasijo le na ime.

(2) Delnice banke morajo biti v celoti vplačane v denarju in pred vpisom ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni register.

(3) Delnice banke morajo biti izdane v nematerializirani obliki.

(4) Banka ne sme posredno ali neposredno kreditirati in dajati jamstev za nakup lastnih delnic ali delnic družb, v katerih kapitalu je banka udeležena z najmanj 20% deležem.

(5) Za kreditiranje iz četrtega odstavka tega člena se štejejo tudi drugi pravni posli, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki kreditu.

(6) Prepoved iz četrtega odstavka tega člena velja tudi za podrejene dolžniške instrumente, katerih izdajatelj je banka oziroma družbe, v katerih je banka udeležena z najmanj 20% deležem, in ki se glede na svoje lastnosti lahko upoštevajo pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti banke.

(7) Drugi odstavek tega člena ne velja v naslednjih primerih:
1. ustanovitve banke oziroma povečanja osnovnega kapitala banke zaradi izvedbe združitve oziroma delitve,
2. povečanja osnovnega kapitala banke s stvarnim vložkom, katerega predmet so delnice druge banke, če je banka za takšno povečanje pridobila dovoljenje Banke Slovenije.

(8) Za dovoljenje iz 2. točke sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za združitev.

Prednostne delnice banke
17. člen


Banka ne sme imeti v sestavi osnovnega kapitala več kot tretjino prednostnih delnic.

3. Delničarji banke

Prepoved pridobitve delnic banke
18. člen


Če je banka imetnik delnic oziroma poslovnih deležev druge banke oziroma druge finančne organizacije, na podlagi katerih je v kapitalu ali pri glasovanju udeležena z več kot 10%, ta druga banka oziroma druga finančna organizacija ne more pridobiti delnic banke, na podlagi katerih bi bila v kapitalu banke ali pri glasovanju udeležena z več kot 10%.

Dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža
19. člen


(1) Za pridobitev delnic banke, na podlagi katerih oseba posredno ali neposredno doseže ali preseže kvalificirani delež (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani imetnik) v banki je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje Banke Slovenije (dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža).

(2) Oseba, ki je pridobila dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, mora za vsako nadaljnjo pridobitev delnic banke, na podlagi katere doseže ali preseže mejo 20%, 33% ali 50% deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke ali na podlagi katerih oseba postane obvladujoča družba banke, predhodno pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.

(3) Če namerava oseba, ki je pridobila dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena odtujiti delnice tako, da bi se zaradi tega njen delež zmanjšal pod mejo, za katero je pridobila dovoljenje, mora o tem predhodno obvestiti Banko Slovenije.

(4) Banka Slovenije predpiše način obveščanja iz tretjega odstavka tega člena.

(5) Banka Slovenije se mora pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena posvetovati s pristojnim nadzornim organom posamezne države članice, če je bodoči kvalificirani imetnik:
1. banka, zavarovalnica ali borzno posredniška družba, ki je v tej državi članici pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev ali zavarovalniških storitev ali storitev v zvezi z vrednostnimi papirji;
2. obvladujoča družba banke, zavarovalnice ali borzno posredniške družbe iz 1. točke tega odstavka;
3. oseba, ki jo obvladuje ista oseba oziroma osebe, ki obvladujejo banko, zavarovalnico ali borzno posredniško družbo iz 1. točke tega odstavka.

(6) Banka Slovenije se s pristojnimi nadzornimi organi držav članic posvetuje in izmenjuje informacije zlasti glede primernosti delničarjev, dobrega imena in izkušenj članov uprav družb znotraj iste skupine. Če Banka Slovenije odloča o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena v postopku, v katerem odloča tudi o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev, se s pristojnim nadzornim organom države članice posvetuje tudi glede izpolnjevanja kadrovskih, organizacijskih in tehničnih pogojev za opravljanje bančnih storitev.

(7) Če je bodoči kvalificirani imetnik banka države članice oziroma tuja banka ali druga nadzorovana finančna organizacija države članice oziroma tuje države, mora zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena priložiti tudi soglasje oziroma mnenje pristojnega nadzornega organa ali obvestilo, da v skladu s predpisi, ki veljajo za bodočega kvalificiranega imetnika v državi njegovega sedeža, takšno soglasje oziroma mnenje ni potrebno.

(8) Dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena preneha veljati, če oseba v šestih mesecih od vročitve odločbe Banke Slovenije o izdaji dovoljenja ne pridobi delnic na katere se dovoljenje nanaša.


Odločanje o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža
20. člen


(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža je treba priložiti listine iz 4. in 5. točke 37. člena tega zakona.

(2) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja:

1. da bi bilo zaradi pravnega oziroma finančnega položaja bodočega kvalificiranega imetnika oziroma zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja bodoči kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je storil bodoči kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, lahko ogroženo poslovanje banke v skladu s pravili o obvladovanju tveganj;

2. da bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja bodoči kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi načina povezanosti med temi osebami, lahko onemogočeno ali bistveno oteženo opravljanje nadzora nad banko.

(3) Banka Slovenije zavrne zahtevo za pridobitev kvalificiranega deleža bodočemu tujemu kvalificiranemu imetniku, tudi če je ob upoštevanju predpisov države te osebe oziroma ob upoštevanju prakse države te osebe pri uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.

(4) Pred odločitvijo na podlagi drugega oziroma tretjega odstavka tega člena mora dati Banka Slovenije bodočemu kvalificiranemu imetniku rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni, da se izjasni o razlogih za zavrnitev dovoljenja.

(5) Če je pravna oseba vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, se postopek odločanja o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža združi s postopkom odločanja o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev.

(6) Če Banka Slovenije o zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona ne odloči v roku iz 224. člena tega zakona, se šteje, da je dovoljenje izdano.

(7) V primeru iz prejšnjega odstavka mora Banka Slovenije na zahtevo imetnika kvalificiranega deleža izdati ugotovitveno odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje izdano, v osmih dneh od prejema zahteve za izdajo ugotovitvene odločbe.

Sankcija za kršitev
21. člen


(1) Če oseba pridobi delnice v nasprotju s 18. oziroma 19. členom tega zakona, iz tako pridobljenih delnic nima glasovalnih pravic.

(2) Banka Slovenije lahko odvzame dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona, če imetnik kvalificiranega deleža krši obveznosti nadrejene banke v bančni skupini iz 97. člena tega zakona oziroma nadrejenega finančnega holdinga v bančni skupini iz tretjega odstavka 101. člena tega zakona oziroma če oseba iz prvega odstavka 100. člena tega zakona krši obveznosti iz drugega odstavka 100. člena tega zakona ali če nastopijo okoliščine iz drugega oziroma tretjega odstavka 20. člena tega zakona.

(3) Z dokončnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona nastopijo pravne posledice iz prvega odstavka tega člena.

(4) Glasovalne pravice iz prvega odstavka tega člena se za čas, dokler imetnik iz teh delnic, ki jih je pridobil v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 19. člena tega zakona, nima glasovalnih pravic, prištejejo glasovalnim pravicam drugih delničarjev v sorazmerju z njihovo udeležbo v osnovnem kapitalu banke, tako da je imetnik pri glasovanju udeležen zgolj z deležem delnic, za pridobitev katerega ne potrebuje dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona. Določba prejšnjega stavka se smiselno uporablja tudi za glasovalne pravice iz delnic, v zvezi s katerimi je Banka Slovenije odvzela dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona in za glasovalne pravice iz delnic, ki jih je imetnik pridobil v nasprotju z 18. členom tega zakona.

(5) Če imetnik pridobi delnice v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 19. člena tega zakona in v enem mesecu od pridobitve delnic ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona, mu Banka Slovenije z odredbo o odpravi kršitev naloži, da delnice, ki jih je pridobil v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 19. člena tega zakona odsvoji v roku, določenem z odredbo, ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev.

(6) Imetnik iz petega odstavka tega člena mora do roka, določenega v odredbi, Banki Slovenije predložiti poročilo o odsvojitvi delnic, ki mora obsegati podatke o pridobitelju oziroma pridobiteljih delnic, in ji predložiti dokaze o odsvojitvi.

(7) Banka Slovenije lahko od pridobitelja delnic iz prejšnjega odstavka zahteva, da se izjasni, ali je delnice pridobil v svojem imenu in za svoj račun. Banka Slovenije lahko v postopku presoje, ali je imetnik ravnal v skladu z odredbo iz petega odstavka tega člena, izvede ustrezne dokaze o okoliščini, za čigav račun je pridobitelj pridobil delnice. V postopku iz prejšnjega stavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 223.a člena tega zakona.

(8) Če imetnik iz petega odstavka tega člena delnic ne odsvoji v roku, določenem z odredbo Banke Slovenije oziroma če Banka Slovenije v postopku po sedmem odstavku tega člena ugotovi, da ima pridobitelj delnic iz šestega odstavka tega člena delnice v svojem imenu in za račun imetnika iz petega odstavka tega člena, izda odločbo, s katero ugotovi, da imetnik ni ravnal v skladu z odredbo iz petega odstavka tega člena. Odločba iz prejšnjega stavka se vroči tudi banki.

(9) Od izdaje odločbe iz osmega odstavka tega člena imetnik iz petega odstavka tega člena oziroma pridobitelj teh delnic iz šestega odstavka tega člena, iz delnic, ki jih ima v nasprotju z odredbo Banke Slovenije iz petega odstavka tega člena, v razmerju do banke ne more uresničevati nobenih pravic. Banka Slovenije v izreku odločbe iz osmega odstavka tega člena navede podatke o imetniku oziroma pridobiteljih in številu delnic, v zvezi s katerimi navedene osebe v razmerju do banke iz delnic ne morejo uresničevati nobenih pravic in prepove banki, da bi navedenim osebam na kakršenkoli način omogočila uresničevanje pravic iz teh delnic.

(10) Če je banka v obdobju od izdaje odločbe Banke Slovenije iz osmega odstavka tega člena do dneva, ko je delnice, na katere se je nanašala odločba Banke Slovenije, pridobil nov imetnik v skladu s tem zakonom, izplačala dividendo, mora banka dividendo, ki pripade navedenim delnicam izplačati novemu imetniku v osmih dneh po tem, ko jo novi imetnik obvesti o pridobitvi delnic.

(11) Določbe petega do desetega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi v naslednjih primerih:
– če imetnik pridobi delnice v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 19. člena tega zakona in v enem mesecu od pridobitve delnic vloži zahtevo za izdajo dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona, pa je ta zahteva zavrnjena, zavržena oziroma umaknjena,
– če je imetniku odvzeto dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona, in
– če je imetnik pridobil delnice v nasprotju z 18. členom tega zakona.

Obvestilo o delničarskem sporazumu
21.a člen


(1) Če posamezni delničarji banke sklenejo sporazum, s katerim se dogovorijo o usklajenem izvrševanju upravljavskih upravičenj iz delnic, katerih imetniki so, mora vsak izmed njih v treh delovnih dneh od sklenitve sporazuma obvestiti Banko Slovenije o sklenitvi sporazuma in obvestilu priložiti kopijo tega sporazuma. V primeru iz prejšnjega stavka lahko sklenitelji sporazuma pooblastijo posameznega sklenitelja, da v imenu ostalih skleniteljev obvesti Banko Slovenije o sklenitvi sporazuma.

(2) Če posamezni delničarji banke sklenejo sporazum o usklajenem izvrševanju upravljavskih upravičenj iz delnic, katerih imetniki so, in skupna višina teh delnic oziroma upravljavskih upravičenj presega meje kvalificiranega deleža, morajo predhodno za sklenitev sporazuma pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.


4. Organi banke

Uprava banke
22. člen


(1) Uprava banke mora imeti najmanj dva člana, ki banko skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nobeden izmed članov uprave banke oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje banke za celoten obseg poslov iz dejavnosti banke.

(2) Člani uprave banke morajo biti v banki v delovnem razmerju za nedoločen čas in polni delovni čas.

(3) Najmanj en član uprave mora obvladati slovenski jezik. Najmanj en član uprave mora imeti v Republiki Sloveniji središče uresničevanja svojih življenjskih interesov.

(4) Uprava mora voditi posle banke v Republiki Sloveniji.

Pogodba o zaposlitvi članov uprave
23. člen


(1) Z dnem imenovanja izredne uprave prenehajo vse posebne ugodnosti, ki jih imajo člani uprave banke in drugi delavci banke na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe.

(2) Določba pogodbe o zaposlitvi člana uprave banke oziroma drugega delavca banke, ki je v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, je nična.

Pogoji za člana uprave banke
24. člen


(1) Član uprave banke je lahko oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov banke;
2. da ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti (129. člena Kazenskega zakonika, Uradni list RS, št. 63/94 in 23/99; v nadaljnjem besedilu KZ), hude telesne poškodbe (134. člen KZ), posebno hude telesne poškodbe (135. člen KZ), ogrožanja varnosti pri delu (208. člen KZ), prikrivanja (221. člen KZ), izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti (241. člen KZ), pranja denarja (252. člen KZ), izdaje uradne tajnosti ( 266. člen KZ), povzročitve splošne nevarnosti (317. člen KZ) ali izdaje državne tajnosti (359. člen KZ), in kazen še ni bila izbrisana.

(2) Pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena je izpolnjen, če ima oseba zadostna teoretična in praktična znanja za vodenje bančnih poslov. Šteje se, da je pogoj iz prve točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov.

(3) Podatke iz 2. točke prvega odstavka tega člena pridobi Banka Slovenije od kandidata za člana uprave banke, lahko pa jih pridobi iz kazenske evidence.

Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke
25. člen


(1) Za člana uprave banke je lahko imenovana le oseba, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave banke.

(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora kandidat za člana uprave priložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 24. člena tega zakona.

(3) Banka Slovenije lahko odloči, da mora kandidat za člana uprave v postopku odločanja o dovoljenju opraviti predstavitev vodenja poslov banke.

(4) Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino dokumentacije, s katero kandidat za člana uprave banke dokazuje izpolnjevanje pogojev iz 24. člena tega zakona.

(5) Banka Slovenije izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če na podlagi listin iz drugega odstavka tega člena in predstavitve iz tretjega odstavka tega člena zaključi, da kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave banke.

(6) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke tudi, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi bilo zaradi dejavnosti in poslov, ki jih oseba opravlja, oziroma zaradi dejanj, ki jih je oseba storila, lahko ogroženo poslovanje banke v skladu s pravili o obvladovanju tveganj.

(7) Če je oseba pridobila dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave mora pred imenovanjem za opravljanje te funkcije v drugi banki pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za imenovanje. Za dovoljenje se smiselno uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena.

(8) Banka Slovenije lahko podatke, potrebne za presojo ali obstajajo okoliščine iz šestega odstavka tega člena, pridobi od pristojnih državnih organov.

(9) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena neha veljati:
1. če oseba v naslednjem roku od prejema odločbe ni imenovana za člana uprave banke, na katero se dovoljenje nanaša:
– če je dovoljenje pridobljeno v postopku izdaje dovoljenja za opravljanje bančnih storitev: v šestih mesecih,
– v drugih primerih: v treh mesecih,
2. če osebi preneha funkcija člana uprave banke, na katero se dovoljenje nanaša.

(10) Nadzorni svet banke mora Banko Slovenije obvestiti o tem, da je osebi prenehala funkcija člana uprave banke, v petih delovnih dneh od prenehanja funkcije.

(11) Če dovoljenje iz prvega odstavka tega člena preneha veljati zaradi razlogov iz osmega odstavka tega člena, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje nehalo veljati.

Dolžnosti članov uprave
26. člen


(1) Člani uprave banke morajo zagotoviti, da banka posluje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj, kot so določena s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, oziroma drugimi zakoni, ki urejajo bančno poslovanje oziroma druge finančne storitve, ki jih opravlja banka, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.

(2) Člani uprave banke morajo zagotoviti spremljanje tveganj, katerim je banka izpostavljena pri poslovanju, ter sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi banka obvladuje tveganja.

(3) Člani uprave morajo zagotoviti organizacijo sistema notranjih kontrol na vseh področjih poslovanja banke in notranjo revizijo ter zagotoviti njihovo delovanje v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(4) Člani uprave banke morajo zagotoviti, da banka vodi poslovne in druge knjige ter poslovno dokumentacijo, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke, sestavlja računovodska in druga poročila ter poroča oziroma obvešča Banko Slovenije v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

Obveščanje nadzornega sveta
27. člen


(1) Uprava banke mora nemudoma pisno obvestiti nadzorni svet banke o naslednjih dogodkih:
1. če je ogrožena likvidnost ali solventnost banke,
2. če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev oziroma prepoved opravljanja posameznih bančnih poslov ali drugih finančnih storitev,
3. če se finančni položaj banke spremeni tako, da banka ne dosega minimalnega kapitala iz 68. člena tega zakona,
4. nastanku velikih izpostavljenosti ter izpostavljenostih banke do oseb iz prvega odstavka 83. člena tega zakona, ki presega 1% kapitala banke,
5. ugotovitvah Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko.

(2) Član uprave banke mora nadzorni svet nemudoma pisno obvestiti o:
1. imenovanju in prenehanju njegove funkcije v nadzornih organih drugih pravnih oseb,
2. pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, član uprave sam oziroma njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih član uprave skupaj z njegovimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež, oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.

Odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave
28. člen


(1) Banka Slovenije odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke:
1. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
2. če član uprave krši dolžnost obveščanja nadzornega sveta o okoliščinah iz 1., 2. oziroma 3. točke prvega odstavka 27. člena tega zakona,
3. če član uprave huje krši dolžnosti iz 26. člena tega zakona oziroma dolžnost obveščanja nadzornega sveta iz 4. in 5. točke prvega odstavka oziroma iz drugega odstavka 27. člena tega zakona,
4. če je pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja iz 2. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona,
5. če nastopijo okoliščine iz šestega odstavka 25. člena tega zakona.

(2) Za hujšo kršitev določb iz 3. točke prvega odstavka tega člena se šteje:
1. kršitev, zaradi katere je ogrožena likvidnost ali solventnost banke, ali
2. ponavljajoča kršitev navedenih določb.

(3) Če je bil nad članom uprave začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zaradi kršitev, zaradi katerih je bil nad banko začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, lahko Banka Slovenije oba postopka združi.

Člani nadzornega sveta banke
29. člen


(1) Funkcije člana nadzornega sveta banke ne more opravljati oseba:
1. ki je povezana s pravnimi osebami, v katerih ima banka več kot 5% delež glasovalnih pravic ali delež v njihovem osnovnem kapitalu,
2. ki je član nadzornega sveta, član uprave, prokurist ali imetnik večine glasovalnih pravic oziroma deležev v naslednjih pravnih osebah ne glede na njihov sedež:
- v drugi banki,
- v borzno posredniški družbi,
- v družbi, ki je neposredno ali posredno obvladujoča družba druge banke oziroma borzno posredniške družbe ali
- v finančnem holdingu,
3. katerih obveznosti do banke so večje od njenih terjatev in naložb v banki oziroma ki je povezana s pravnimi osebami, do katerih neto izpostavljenost banke presega 1% kapitala banke.

(2) Ne glede na določbe zakona, ki urejajo udeležbo delavcev pri upravljanju, delavci banke ne morejo biti člani nadzornega sveta te banke.

(3) Banka Slovenije predpiše podrobnejši način izračuna obveznosti, terjatev in naložb zaradi ugotovitve izločitvenega razloga iz 3. točke prvega odstavka tega člena.

(4) Prepoved iz 2. točke prvega odstavka tega člena ne velja za osebe, ki so člani nadzornega sveta, uprave ali prokuristi nadrejene banke ali druge nadrejene družbe v bančni skupini.

(5) Število članov nadzornega sveta banke, ki so povezani s pravnimi osebami, do katerih neto izpostavljenost banke presega 1% kapitala banke, lahko doseže največ tretjino članov nadzornega sveta banke.

Pogoji za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta banke
29.a člen


(1) Za člana nadzornega sveta banke je lahko imenovana le oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadziranje poslov banke;
2. da ni bila pravnomočno obsojena v skladu z 2. točko prvega odstavka 24. člena tega zakona;
3. da ni bila član uprave podjetja, nad katerim je bila uvedena prisilna poravnava, likvidacija, stečaj ali izredna uprava.

(2) Šteje se, da je pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj štiriletne izkušnje vodenja ali nadziranja poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov ali je strokovnjak na teh področjih.

(3) Banka Slovenije lahko zahteva od uprave banke, da skliče skupščino banke in predlaga razrešitev člana nadzornega sveta banke, če:
1. član nadzornega sveta krši dolžnosti iz 31. člena tega zakona;
2. so kršene določbe 29. člena tega zakona;
3. ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena.

Pristojnosti nadzornega sveta banke
30. člen


Poleg pristojnosti, ki jih ima nadzorni svet po ZGD, ima nadzorni svet banke tudi naslednje pristojnosti:
1. daje soglasje upravi k določitvi poslovne politike banke,
2. daje soglasje upravi k določitvi finančnega načrta banke,
3. daje soglasje upravi k določitvi organizacije sistema notranjih kontrol,
4. daje soglasje upravi k določitvi okvirnega letnega programa dela notranje revizije,
5. odločanje o drugih zadevah, določenih s tem zakonom.

Dolžnosti članov nadzornega sveta banke
31. člen


(1) Člani nadzornega sveta banke morajo:
1. nadzirati primernost postopkov in učinkovitost delovanja notranje revizije,
2. obravnavati ugotovitve Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko,
3. preveriti letna in druga finančna poročila in o tem izdelati pisno poročilo skupščini delničarjev banke,
4. obrazložiti skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu notranje revizije in mnenje k letnemu poročilu uprave.

(2) Člani nadzornega sveta banke solidarno odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica opustitve njihovih dolžnosti po prvem odstavku tega člena, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.

(3) Član nadzornega sveta banke mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o:
1. imenovanju in prenehanju njegove funkcije v upravnih in nadzornih organih drugih pravnih oseb,
2. pravnih poslih, na podlagi katerih so posredno ali neposredno, član nadzornega sveta sam oziroma njegovi ožji družinski člani, pridobili delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih član nadzornega sveta skupaj z njegovimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.

5. Redna likvidacija banke

Sklep skupščine o začetku likvidacijskega postopka
32. člen


(1) Skupščina banke lahko sprejme sklep o prenehanju banke.

(2) Skupščina banke, ki ima podružnico v drugi državi članici, lahko sprejme sklep iz prvega odstavka šele po pridobitvi mnenja Banke Slovenije.

(3) Banka Slovenije v mnenju iz drugega odstavka tega člena poda oceno o ustreznosti jamstev za zavarovanje terjatev upnikov banke. Banka Slovenije mora mnenje podati v roku 30 dni. V primeru, da Banka Slovenije mnenja ne poda v roku 30 dni, lahko skupščina banke, takoj po izteku roka, sprejme sklep o prenehanju banke.

(4) Za likvidacijo banke na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo določbe ZGD o likvidaciji delniške družbe na podlagi sklepa skupščine, če ni v tem razdelku drugače določeno.

(5) Za likvidacijo banke, ki ima podružnico v drugi državi članici, se smiselno uporabljajo tudi določbe 152.c, 152.č, 152.d člena ter drugega odstavka 148. člena, pri čemer se dolžnost obveščanja o začetku redne likvidacije banke nanaša na likvidacijskega upravitelja.

(6) Določbe tega razdelka se smiselno uporabljajo tudi, kadar skupščina banke sprejme sklep, s katerim se dejavnost banke spremeni tako, da banka ne opravlja več bančnih storitev.

Likvidacijski upravitelj banke
33. člen


(1) Za likvidacijskega upravitelja banke je lahko imenovana le oseba, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave v tej banki.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena je lahko za likvidacijskega upravitelja banke imenovana oseba, ki nima dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave v tej banki, če pred imenovanjem pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja banke.

(3) Za dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja banke iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za opravljanje funkcije člana uprave banke. Dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja banke velja samo za likvidacijo tiste banke, v zvezi s katero je bilo pridobljeno.

Omejitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
34. člen


(1) Uprava banke mora obvestiti Banko Slovenije o sklepu iz prvega odstavka 32. člena tega zakona naslednji delovni dan po sprejemu sklepa.

(2) Banka Slovenije na podlagi obvestila iz prvega odstavka tega člena izda odločbo, s katero:
1. omeji veljavnost dovoljenja za opravljanje bančnih oziroma drugih finančnih storitev na posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije banke,
2. določi, v katerem obsegu se za banko v likvidaciji uporabljajo pravila o obvladovanju tveganj.

(3) Po začetku likvidacije lahko banka opravlja samo še tiste bančne posle, ki so določeni z odločbo iz drugega odstavka tega člena.

(4) Če Banka Slovenije izda odločbo iz drugega odstavka tega člena banki, ki ima podružnico v državi članici, mora še pred izdajo odločbe obvestiti pristojni nadzorni organ države članice. V obvestilu mora navesti tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.

(5) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi drugih javnih koristi, z izdajo odločbe iz četrtega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Banka Slovenije obvesti pristojni nadzorni organ takoj po izdaji odločbe.

Ponovna pridobitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
35. člen


(1) Če skupščina banke odloči, da banka deluje dalje, lahko banka ponovno prične opravljati bančne storitve samo, če ponovno pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.

(2) Predlogu za vpis sklepa iz prvega odstavka tega člena v sodni register je treba priložiti novo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.

III. OPRAVLJANJE BANČNIH STORITEV

1. Dovoljenja v zvezi z opravljanjem bančnih storitev

Vrste dovoljenj
36. člen


(1) Banka mora pred vpisom ustanovitve v sodni register pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za opravljanje bančnih storitev).

(2) Če banka poleg bančnih storitev opravlja druge finančne storitve, mora pred vpisom ustrezne dejavnosti v sodni register pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.

(3) Če se banka združi z drugo banko oziroma drugo pravno osebo oziroma če se banka deli, mora banka pred vpisom združitve oziroma delitve v sodni register pridobiti dovoljenje Banke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za združitev oziroma delitev).

(4) Banka mora pred ustanovitvijo podružnice v tujini pridobiti dovoljenje Banke Slovenije (v nadaljevanju: dovoljenje za ustanovitev podružnice v tujini).

(5) O dovoljenju iz drugega odstavka tega člena odloči Banka Slovenije hkrati z odločitvijo o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev, razen kadar je bila zahteva za izdajo dovoljenja iz drugega odstavka tega člena vložena po tem, ko je banka pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev.

Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
37. člen


(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev je potrebno priložiti:
1. statut v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa;
2. poslovni načrt za prva tri leta poslovanja, iz katerega je razvidna vrsta načrtovanih poslov, temu ustrezna organizacijska zgradba banke, kadrovska struktura banke, računovodske politike in postopki ter organizacija in postopki notranje revizije;
3. seznam delničarjev z navedbo imena in priimka ter naslova oziroma firme in sedeža, skupnega nominalnega zneska delnic in odstotkov udeležbe v osnovnem kapitalu banke;
4. za delničarje, ki so imetniki kvalificiranih deležev:
- izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega javnega registra;
- če je delničar delniška družba pa tudi izpisek delničarjev iz knjige delničarjev oziroma, če so bile izdane prinosniške delnice, overjen prepis notarskega zapisa prisotnih na zadnji skupščini;
- letni poročili za zadnji dve poslovni leti;
- če je imetnik zavezan k revidiranju: revizorjevo poročilo z mnenjem k letnemu poročilu za zadnje poslovno leto;
5. seznam oseb, ki so povezane z imetniki kvalificiranih deležev z opisom načina povezave;
6. dokumentacijo, ki jo določi Banka Slovenije, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali bo družba kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati dejavnosti, na katere se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.

(2) Če namerava banka poleg bančnih storitev opravljati tudi druge finančne storitve, mora zahteva za izdajo dovoljenja obsegati določno navedbo teh drugih finančnih storitev.

Pogoji za opravljanje bančnih storitev
38. člen


(1) Banka Slovenije lahko določi kadrovske, organizacijske in tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati banka za opravljanje bančnih oziroma drugih finančnih storitev ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati kreditni posrednik.

(2) Banka lahko za posredovanje pri sklepanju kreditnih in drugih poslov v okviru dejavnosti banke s pogodbo pooblasti kreditnega posrednika.

Odločanje o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev
39. člen


(1) Banka Slovenije izda dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, če ugotovi, da banka izpolnjuje pogoje za opravljanje teh storitev.

(2) Če banka zahteva tudi izdajo dovoljenja za opravljanje drugih finančnih storitev, Banka Slovenije v izreku odločbe izrecno navede, na katere druge finančne storitve se dovoljenje nanaša.

(3) Banka Slovenije lahko z dovoljenjem za opravljanje bančnih storitev oziroma drugih finančnih storitev določi pogoje glede obsega in vrste storitev ter druge pogoje, ki jih mora zagotoviti banka pri opravljanju storitev, ki so predmet dovoljenja.

Zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
40. člen


Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev:
1. če delničarji, ki so imetniki kvalificiranih deležev, nimajo dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona,
2. če člani uprave nimajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave,
3. če iz statuta banke in druge dokumentacije izhaja, da banka ni organizirana v skladu s tem zakonom,
4. če iz statuta banke in druge dokumentacije izhaja, da niso zagotovljeni pogoji za poslovanje banke, določeni s tem zakonom oziroma predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,
5. če iz dokumentacije in drugih znanih okoliščin izhaja, da banka kadrovsko, organizacijsko oziroma tehnično ne bo sposobna opravljati v poslovnem načrtu predvidenega obsega bančnih oziroma drugih finančnih storitev,
6. če so določbe statuta banke v nasprotju z določbami tega zakona oziroma določbami predpisov, izdanih na njegovi podlagi,
7. če drug zakon, ki ureja opravljanje posameznih drugih finančnih storitev, predvidenih v poslovnem načrtu banke, za opravljanje teh storitev določa posebne pogoje, in banka teh pogojev ne izpolnjuje,
8. če banka ne izpolnjuje drugih pogojev za opravljanje bančnih storitev oziroma drugih finančnih storitev, na katere se zahteva za izdajo dovoljenja nanaša.

Prenehanje dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
41. člen


(1) Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev preneha:
1. če banka ne začne poslovati v šestih mesecih od izdaje dovoljenja,
2. če banka preneha z opravljanje bančnih storitev za več kot eno leto,
3. z začetkom stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije,
4. z zaključkom redne likvidacije banke.

(2) Če nastopi razlog iz prvega odstavka tega člena izda Banka Slovenije sklep, s katerim ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.

(3) Banka ne sme več sklepati novih poslov v zvezi z opravljanjem bančnih storitev:
1. v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena od dneva vročitve odločbe iz drugega odstavka tega člena,
2. v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena od dneva, ko je oklic o začetku stečajnega postopka nabit na oglasno desko, oziroma od dneva, ko ji je vročena odločba, s katero Banka Slovenije odloči o začetku postopka prisilne likvidacije,
3. v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena od dneva sprejema sklepa iz prvega odstavka 32. člena tega zakona.

(4) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje dovoljenja za opravljanje drugih finančnih storitev.

Dovoljenje za združitev oziroma delitev
42. člen


(1) Za odločanje o dovoljenju za združitev oziroma delitev se smiselno uporabljajo določbe 37. do 40. člena tega zakona.

(2) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za združitev tudi, če organ, pristojen za varstvo konkurence, zavrne zahtevo za soglasje za združitev oziroma prepove združitev na podlagi zakona, ki ureja varstvo konkurence.

(3) Če zaradi združitve oziroma delitve nastane nova pravna oseba, ki bo opravljala bančne storitve, mora nova pravna oseba pred vpisom združitve oziroma delitve v sodni register pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.

(4) Če se banka pripoji prevzemni družbi, ki ni banka, oziroma če del sredstev in obveznosti banke na podlagi delitve s prevzemom prevzame prevzemna družba, ki ni banka, in če bo prevzemna družba v navedenih primerih opravljala bančne storitve, mora prevzemna družba pred vpisom združitve oziroma delitve v sodni register pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.

(5) V primerih iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena Banka Slovenije združi postopek odločanja o dovoljenju za združitev oziroma delitev in postopek odločanja o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev.

2. Opravljanje bančnih storitev izven območja Republike Slovenije

Opravljanje dejavnosti v državi članici
43. člen


Banka lahko opravlja bančne in druge finančne storitve, za katere je pridobila dovoljenje Banke Slovenije, na območju države članice bodisi preko podružnice bodisi neposredno, če izpolnjuje pogoje, določene s predpisi te države članice.

Opravljanje dejavnosti v državi članici preko podružnice
44. člen


(1) Banka, ki namerava odpreti podružnico v državi članici, mora o tem obvestiti Banko Slovenije, in navesti državo članico, v kateri namerava odpreti podružnico. Obvestilu mora priložiti:
1. opis dejavnosti, ki jih bo opravljala podružnica in njen načrt poslovanja;
2. imena oseb, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice;
3. naslov podružnice v državi članici, na katerem bo mogoče pridobiti dokumentacijo o podružnici.

(2) Banka Slovenije mora najkasneje v roku treh mesecev obvestilo iz prvega odstavka tega člena s prilogami posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti banko.

(3) Hkrati z obvestilom iz drugega odstavka tega člena mora Banka Slovenije pristojnemu nadzornemu organu države članice posredovati tudi:
1. podatke o višini kapitala banke in kapitalski ustreznosti,
2. podrobnejši opis sistema jamstva za vloge v Republiki Sloveniji.

(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena Banka Slovenije zavrne zahtevo za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga in dokumentacije iz prvega odstavka tega člena, in ob upoštevanju načrtovanega obsega poslovanja, zaključi, da obstoji utemeljen dvom o ustreznosti organizacije in upravljanja podružnice oziroma finančnega položaja banke.

(5) Banka mora Banko Slovenije obvestiti o vsaki spremembi podatkov iz prvega odstavka tega člena najmanj en mesec pred nameravano spremembo. Banka Slovenije mora obvestilo posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice v roku treh mesecev od prejema.

(6) Banka Slovenije lahko predpiše podrobnejše sestavine in lastnosti prilog k obvestilu iz prvega odstavka tega člena.

Neposredno opravljanje bančnih storitev v državi članici
45. člen


(1) Banka, ki namerava pričeti z neposrednim opravljanjem bančnih oziroma drugih finančnih storitev, na območju države članice, mora o tem obvestiti Banko Slovenije in navesti državo članico, v kateri namerava pričeti z neposrednim opravljanjem dejavnosti. Obvestilu mora priložiti opis dejavnosti, ki jih bo opravljala v državi članici in načrt poslovanja v zvezi s temi dejavnostmi.

(2) Banka Slovenije mora najkasneje v roku enega meseca po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena obvestilo s prilogo posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti banko.

Nadzor nad opravljanjem bančnih storitev v državi članici
46. člen


(1) Banka Slovenije opravlja nadzor nad podružnico banke v državi članici.

(2) Banka Slovenije lahko zaprosi pristojni nadzorni organ države članice, v kateri banka opravlja bančne storitve, da opravi pregled poslovanja podružnice banke v tej državi članici, če se s tem postopek nadzora pospeši oziroma poenostavi oziroma, če je to v skladu z interesi učinkovitosti, enostavnosti, hitrosti oziroma manjših stroškov postopka. Pod enakimi pogoji se lahko pooblaščene osebe Banke Slovenije udeležijo nadzora, ki ga izvaja pristojni nadzorni organ države članice.

(3) Če banka, ki opravlja bančne storitve v državi članici kljub opozorilu pristojnega nadzornega organa države članice krši predpise te države članice, sprejme Banka Slovenije ukrepe nadzora v skladu s tem zakonom. Banka Slovenije mora nemudoma obvestiti pristojni nadzorni organ države članice o ukrepih, ki jih je sprejela.

(4) Če Banka Slovenije banki odvzame dovoljenje za opravljanje bančnih storitev oziroma ji prepove opravljati posamezne bančne posle oziroma druge finančne storitve, mora o tem nemudoma pisno obvestiti pristojne nadzorne organe držav članic, v katerih banka opravlja bančne storitve.

Opravljanje bančnih storitev v tujini
47. člen


(1) Banka sme opravljati bančne in druge finančne storitve v tujini samo preko podružnice.

(2) Za ustanovitev podružnice v tujini mora banka pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.

(3) Za odločanje o dovoljenju za ustanovitev podružnice v tujini se smiselno uporabljajo določbe prvega, četrtega in petega odstavka 44. člena tega zakona.

(4) Banka Slovenije lahko zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice v tujini tudi, če je ob upoštevanju predpisov države, v kateri namerava banka ustanoviti podružnico, oziroma ob upoštevanju prakse pri izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.

3. Podružnica in prosto opravljanje bančnih storitev bank držav članic

Banke držav članic
48. člen


(1) Banka, ki je v državi članici upravičena opravljati vse oziroma posamezne bančne oziroma druge finančne storitve iz Priloge I, Seznam dejavnosti, za katere velja vzajemno priznavanje, k Direktivi 2000/12/ES, lahko te storitve opravlja tudi na območju Republike Slovenije, bodisi preko podružnice, bodisi neposredno.

(2) Za banko iz prvega odstavka tega člena, ki opravlja bančne oziroma druge finančne storitve prek podružnice veljajo naslednje določbe zakonov in predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem teh določb zakonov:
1. 90., 91. in 128. člen tega zakona v delu, ki se nanaša na poročila in informacije, potrebne za izvrševanje pristojnosti in nalog Banke Slovenije na področju denarne politike, spremljanja likvidnostnih tveganj, statistike in uresničevanja jamstva za vloge,
2. četrti odstavek 118. člena in 122. člen tega zakona,
3. 103. in 104. člen tega zakona,
4. določbe drugih zakonov, ki zaradi zaščite javne koristi urejajo varstvo potrošnikov, preprečevanje pranja denarja oziroma druga področja, in ki veljajo za banke s sedežem v Republiki Sloveniji.

(3) Za banko iz prvega odstavka tega člena, ki neposredno opravlja bančne oziroma druge finančne storitve veljajo določbe zakonov iz 3. in 4. točke drugega odstavka tega člena in predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem teh določb zakonov.

(4) Določbe prvega do tretjega odstavka tega člena in določbe 49., 50. in 51. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za tiste druge finančne organizacije držav članic, ki so v državi članici upravičene opravljati druge finančne storitve in ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. delničar oziroma družbenik druge finančne organizacije je ena ali več bank iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: banke delničarke), ki ima sedež v isti državi članici kot druga finančna organizacija;
2. druga finančna organizacija v državi članici njenega sedeža dejansko opravlja druge finančne storitve, ki jih namerava opravljati na območju Republike Slovenije;
3. banka delničarka oziroma banke delničarke iz 1. točke tega odstavka imajo v drugi finančni organizaciji skupno najmanj 90 odstotkov glasovalnih pravic;
4. banka delničarka oziroma banke delničarke solidarno jamčijo za vse obveznosti druge finančne organizacije in s takšno zavezo soglaša pristojni nadzorni organ države članice, v kateri ima banka oziroma banke sedež in
5. druga finančna organizacija je vključena v konsolidiran nadzor vseh oziroma posameznih bank delničark in so izpolnjene vse zahteve na konsolidirani podlagi glede kapitalske ustreznosti, omejitev velikih izpostavljenosti in naložb v kapitalu nefinančnih organizacij.

(5) Obvestilo pristojnega nadzornega organa Banki Slovenije iz prvega oziroma drugega odstavka 49. člena tega zakona mora poleg podatkov o drugi finančni organizaciji iz četrtega odstavka tega člena z vsebino, določeno v tretjem odstavku 44. člena tega zakona, obsegati tudi podatke o banki oziroma bankah delničarkah.

(6) Če pristojni nadzorni organ države članice obvesti Banko Slovenije, da je druga finančna organizacija države članice nehala izpolnjevati katerega od pogojev iz četrtega odstavka tega člena, se zanjo nehajo uporabljati določbe tega zakona, navedene v četrtem odstavku tega člena.

(7) Vloge pri podružnici banke države članice so vključene v sistem zajamčenih vlog v državi članici sedeža banke.

(8) Podružnica banke države članice se lahko za dopolnitev ravni oziroma obsega jamstva, ki presega raven oziroma višino zajamčene vloge v sistemu zajamčenih vlog v državi članici njenega sedeža, vključi v sistem zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji.

Pričetek poslovanja
49. člen


(1) Banka države članice iz prvega odstavka 48. člena tega zakona lahko prične poslovati preko podružnice z iztekom dvomesečnega roka, šteto od dne, ko Banka Slovenije od pristojnega nadzornega organa države članice prejme obvestilo z vsebino, določeno v prvem in tretjem odstavku 44. člena tega zakona.

(2) Banka države članice iz prvega odstavka 48. člena tega zakona lahko prične neposredno opravljati bančne oziroma druge finančne storitve na območju Republike Slovenije takoj, ko Banka Slovenije od pristojnega nadzornega organa države članice prejme obvestilo z vsebino, določeno v prvem in tretjem odstavku 44. člena tega zakona.

(3) Banka države članice iz prvega odstavka tega člena mora Banko Slovenije obvestiti o vsaki nameravani spremembi podatkov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 44. člena tega zakona najmanj mesec dni pred nameravano spremembo.

(4) Določba tretjega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi v primeru, ko namerava banka države članice na območju Republike Slovenije odpreti predstavništvo.

Nadzor nad podružnico banke države članice
50. člen


(1) Pristojni nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, lahko na območju Republike Slovenije opravijo pregled poslovanja podružnice banke te države članice. O nameravanem pregledu poslovanja iz prejšnjega stavka mora pristojni nadzorni organ države članice predhodno obvestiti Banko Slovenije.

(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena ima pristojni nadzorni organ oziroma osebe, ki jih pooblasti, enake pristojnosti kot Banka Slovenije na podlagi določb 194. do 201. člena tega zakona.

(3) Na zaprosilo pristojnega nadzornega organa države članice mora Banka Slovenije opraviti pregled poslovanja podružnice banke te države članice na območju Republike Slovenije.

(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena je Banka Slovenije pristojna opraviti pregled poslovanja podružnice banke te države članice na območju Republike Slovenije v skladu z določbami 194. do 201. člena tega zakona zaradi preverjanja, če podružnica ravna v skladu z določbami tega zakona iz drugega odstavka 48. člena tega zakona.

Ukrepi nadzora nad banko in podružnico banke države članice
51. člen


(1) Če banka države članice na območju Republike Slovenije krši določbe iz tretjega odstavka 48. člena tega zakona oziroma če podružnica banke države članice na območju Republike Slovenije krši določbe iz drugega odstavka 48. člena tega zakona, ji Banka Slovenije z odredbo naloži odpravo kršitev.

(2) Če banka države članice oziroma njena podružnica v roku, določenem z odredbo, ne ravna v skladu z odredbo iz prvega odstavka tega člena, obvesti Banka Slovenije pristojni nadzorni organ te države članice.

(3) V primeru iz drugega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije banki države članice oziroma njeni podružnici za kršitve, storjene na območju Republike Slovenije, izreče tudi prepoved opravljanja bančnih storitev na območju Republike Slovenije.

(4) Pred izrekom ukrepa iz tretjega odstavka tega člena mora Banka Slovenije obvestiti pristojni nadzorni organ države članice.

(5) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije banki države članice oziroma njeni podružnici izreče prepoved opravljanja bančnih storitev na območju Republike Slovenije, ne da bi predhodno obvestila pristojni nadzorni organ države članice, če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma njene podružnice oziroma zaradi zaščite drugih javnih koristi ni mogoče odlašati.

(6) V primeru iz petega odstavka tega člena mora Banka Slovenije o prepovedi opravljanja bančnih storitev obvestiti pristojni nadzorni organ države članice in Evropsko komisijo takoj, ko je to mogoče.

4. Opravljanje dejavnosti tujih bank

4. 1. Podružnica tuje banke

Opravljanje bančnih storitev tuje banke
52. člen


Tuja banka lahko na ozemlju Republike Slovenije opravlja bančne storitve in druge finančne storitve samo preko podružnice.

Dovoljenje za ustanovitev podružnice
53. člen


(1) Tuja banka lahko na ozemlju Republike Slovenije ustanovi podružnico, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije.

(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice je potrebno priložiti:
1. izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za matično banko;
2. statut oziroma druga ustrezna pravila matične banke;
3. podatke o članih poslovodnih in nadzornih organov matične banke;
4. revidirana poslovna poročila matične banke za zadnja tri leta poslovanja;
5. če iz izpiska iz 2. točke niso razvidni podatki o lastnikih matične banke: ustrezno listino, ki verodostojno izkazuje lastnike in njihove deleže pri upravljanju matične banke;
6. izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za pravne osebe, ki so pri upravljanju matične banke udeležene z več kot 10%;
7. opis bančnih storitev in drugih finančnih storitev, ki jih bo opravljala podružnica ter poslovni načrt za prva tri leta poslovanja;
8. dovoljenje nadzornega organa tuje banke za ustanovitev podružnice, oziroma izjavo tega organa, da dovoljenje po predpisih države tuje banke ni potrebno;
9. izjavo tuje banke, da bo podružnica vodila vso dokumentacijo, ki se nanaša na njeno poslovanje v slovenskem jeziku in jo hranila na sedežu podružnice, in vodila ločene računovodske izkaze v skladu s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
10. podrobnejši opis sistema jamstva za vloge, ki velja v državi sedeža matične banke;
11. drugo dokumentacijo, ki jo določi Banka Slovenije, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je podružnica kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati storitve, na katere se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.

(3) Banka Slovenije lahko kot pogoj za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice tuje banke zahteva, da tuja banka na ozemlju Republike Slovenije deponira določen denarni znesek oziroma drugo ustrezno finančno premoženje oziroma predloži drugo ustrezno zavarovanje, kot jamstvo za poravnavo obveznosti iz poslov, sklenjenih na območju Republike Slovenije.

(4) Banka Slovenije izda dovoljenje za ustanovitev podružnice tuje banke, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga in dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo dovoljenja, zaključi, da je podružnica finančno, upravljalsko, organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljena za poslovanje v skladu z določbami tega zakona.

(5) Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice tuje banke, če je ob upoštevanju predpisov države sedeža te banke oziroma ob upoštevanju prakse te države pri uporabi in izvrševanju teh predpisov, verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.

(6) Tuja banka, ki je pridobila dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, lahko na območju Republike Slovenije preko podružnice opravlja bančne storitve in tiste druge finančne storitve, katerih opis je priložila zahtevi iz drugega odstavka tega člena.

(7) Če namerava tuja banka iz prvega odstavka tega člena na območju Republike Slovenije preko podružnice opravljati tudi druge finančne storitve, katerih opisa ni priložila zahtevi iz drugega odstavka tega člena, mora pridobiti dodatno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev.

(8) Za dodatno dovoljenje iz sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 7. in 11. točke drugega odstavka tega člena ter določbe četrtega in petega odstavka tega člena.

Uporaba določb
54. člen


(1) Za tujo banko, ki je na območju Republike Slovenije ustanovila podružnico, veljajo določbe četrtega odstavka 118. in 122. člena tega zakona.

(2) Za tujo banko iz prvega odstavka tega člena oziroma njeno podružnico in za poslovodje te podružnice veljajo naslednje določbe zakonov in predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem teh določb zakonov:
1. določbe 5., 7., 8., 9., 10. in 18. poglavja tega zakona,
2. določbe drugih zakonov, ki veljajo za banke s sedežem na območju Republike Slovenije,
3. v primeru iz tretjega odstavka 55. člena tega zakona: določbe 12. poglavja tega zakona.

(3) Za nadzor nad podružnico, ki jo je tuja banka ustanovila na območju Republike Slovenije, se smiselno uporabljajo določbe 11. poglavja tega zakona.

(4) Za poslovodje podružnice se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o upravi banke.

(5) Banka Slovenije odvzame podružnici dovoljenje za ustanovitev tudi:
1. če je nadzorni organ tuje banke tej banki odvzel dovoljenje za opravljanje bančnih storitev;
2. če podružnica v primeru iz tretjega odstavka 55. člena tega zakona ne izpolnjuje obveznosti iz naslova jamstva za vloge.

Sistem zajamčenih vlog pri tuji podružnici
55. člen


(1) Podružnica tuje banke je vključena v sistem jamstva za vloge v državi, kjer ima sedež tuja banka.

(2) Raven in obseg jamstva za vloge pri podružnici tuje banke ne sme presegati ravni in obsega, določenega s tem zakonom.

(3) Če sistem jamstva za vloge v državi, v kateri ima sedež tuja banka, ne obstaja oziroma je obseg jamstva za zajamčene vloge manjši kot v Republiki Sloveniji, se mora podružnica tuje banke vključiti v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji. Način in obseg vključitve tuje podružnice v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji določi Banka Slovenije z dovoljenjem za ustanovitev podružnice.

4. 2. Predstavništvo tuje banke

Predstavništvo tuje banke
56. člen


(1) Tuja banka lahko predstavlja in posreduje informacije o dejavnosti tuje banke preko predstavništva kot organizacijskega dela tuje banke.

(2) Predstavništvo ni pravna oseba.

(3) Predstavništvo tuje banke ne sme opravljati nobenih poslov.

(4) Če predstavništvo tuje banke ravna v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka tega člena, Banka Slovenije odvzame dovoljenje za ustanovitev predstavništva.

Dovoljenje za ustanovitev predstavništva
57. člen


(1) Za ustanovitev predstavništva mora tuja banka pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.

(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena je treba priložiti:
1. izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za matično banko;
2. statut oziroma druga ustrezna pravila matične banke;
3. revidirana poslovna poročila matične banke za zadnja tri leta poslovanja;
4. seznam oseb, ki bodo vodile predstavništvo.

(3) Banka Slovenije vodi register predstavništev.

IV. SODELOVANJE Z NADZORNIMI ORGANI IN ORGANI
EVROPSKIH SKUPNOSTI

Medsebojno sodelovanje domačih nadzornih organov
58. člen


(1) Banka Slovenije in organi, ki so pristojni za nadzor drugih finančnih organizacij, morajo na zahtevo posameznega nadzornega organa posredovati temu organu vse podatke glede banke oziroma druge finančne organizacije, ki jih potrebuje v postopku opravljanja nalog nadzora nad finančno organizacijo, v postopku v zvezi z izdajo dovoljenj oziroma pri odločanju o drugih posamičnih zadevah.

(2) Nadzorni organi morajo drug drugega obveščati o nepravilnostih, ki jih pri opravljanju nadzora ugotovijo, če so te ugotovitve pomembne tudi za delo drugih nadzornih organov.

(3) Podrobnejšo vsebino in način medsebojnega sodelovanja nadzornih organov določi minister, pristojen za finance, na podlagi predhodnega mnenja nadzornih organov.

(4) Nadzorni organi morajo vse podatke, ki jih pridobijo na podlagi prejšnjih odstavkov tega člena oziroma na podlagi izmenjave podatkov z nadzornimi organi držav članic oziroma tujih držav, varovati kot zaupne in jih smejo uporabiti samo za namene, za katere so bili ti podatki pridobljeni.

Obdelava podatkov in posredovanje informacij
59. člen


(1) Banka Slovenije je pristojna zbirati in obdelovati podatke, o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izvrševanje njenih nalog in pristojnosti, določenih s tem zakonom.

(2) Za podatke iz prvega odstavka tega člena, ki so pomembni za izvrševanje nalog in pristojnosti Banke Slovenije, določenih s tem zakonom se štejejo zlasti podatki o:
1. dovoljenjih za opravljanje bančnih storitev in drugih dovoljenjih, ki jih izda Banka Slovenije na podlagi tega zakona;
2. članih uprave in nadzornih svetov bank, njihovi organizaciji, delovanju notranjih revizij;
3. podružnicah oziroma neposrednem opravljanju bančnih storitev bank v državah članicah, in podružnicah oziroma neposrednem opravljanju dejavnosti bank držav članic v Republiki Sloveniji;
4. podružnicah bank v tujini in podružnicah tujih bank v Republiki Sloveniji;
5. spoštovanju določb o obvladovanju tveganj iz 5. poglavja in 6. poglavja tega zakona in na njihovi podlagi izdanih predpisov;
6. poročilih iz 91. člena tega zakona;
7. imetnikih kvalificiranih deležev iz 19. člena tega zakona;
8. revidiranih letnih poročilih in konsolidiranih letnih poročilih iz 118. člena tega zakona;
9. izvršenih ukrepih nadzora iz 130. člena tega zakona;
10. informacijah, ki jih je Banka Slovenije pridobila v okviru izmenjave informacij od pristojnih nadzornih organov držav članic oziroma tujih držav.

(3) Podatke iz drugega odstavka sme Banka Slovenije posredovati:
1. domačim nadzornim organom v okviru sodelovanja domačih nadzornih organov na podlagi 58. člena tega zakona;
2. pristojnim organom držav članic, če jih potrebujejo za izpolnjevanje njihovih nalog nadzora nad opravljanjem bančnih in drugih finančnih storitev in če za te organe velja obveznost varovanja zaupnih podatkov v obsegu, določenem v četrtem odstavku 58. člena tega zakona;
3. pristojnim nadzornim organom tujih držav, če jih potrebujejo za izpolnjevanje njihovih nalog nadzora nad opravljanjem bančnih in drugih finančnih storitev, ob pogoju vzajemnosti in če za te organe velja obveznost varovanja zaupnih podatkov v obsegu, določenem v četrtem odstavku 58. člena tega zakona;
4. sodišču, če jih potrebuje v postopku stečaja nad banko oziroma drugem postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti;
5. Slovenskemu inštitutu za revizijo, če jih potrebuje v postopku nadzora nad revizijsko družbo, ki je revidirala računovodske izkaze banke;
6. ministrstvu, pristojnem za finance, v obsegu, kot jih potrebuje za spremljanje finančnega sistema;
7. pristojnim organom sistema jamstva za vloge v drugih državah;
8. revizijski družbi, ki opravlja naloge revidiranja letnega poročila banke oziroma naloge revidiranja po 205. členu tega zakona, če jih potrebuje za izvedbo teh nalog;
9. pravnim osebam, ki v državah članicah upravljajo plačilne sisteme, če jih potrebujejo za opravljanje nalog upravljanja plačilnih sistemov in če zanje velja obveznost varovanja zaupnih podatkov v obsegu določenem v četrtem odstavku 58. člena tega zakona;
10. pravnim osebam, ki v tujih državah upravljajo plačilne sisteme, če jih potrebujejo za opravljanje nalog upravljanja plačilnih sistemov, ob pogoju vzajemnosti in če zanje velja obveznost varovanja zaupnih podatkov v obsegu določenem v četrtem odstavku 58. člena tega zakona;
11. centralnim bankam držav članic, če jih potrebujejo za opravljanje njihovih pristojnosti in če zanje velja obveznost varovanja zaupnih podatkov v obsegu določenem v četrtem odstavku 58. člena tega zakona;
12. centralnim bankam tujih držav, če jih potrebujejo za opravljanje njihovih pristojnosti, ob pogoju vzajemnosti in če zanje velja obveznost varovanja zaupnih podatkov v obsegu določenem v četrtem odstavku 58. člena tega zakona.

(4) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena sme Banka Slovenije podatke iz 10. točke drugega odstavka tega člena posredovati samo, če je to izrecno dovolil organ, ki je te podatke posredoval Banki Slovenije.

(5) Upravljanje plačilnih sistemov po 9. oziroma 10. točki tretjega odstavka tega člena ima enak pomen kot upravljanje plačilnih sistemov po zakonu, ki ureja plačilni promet.

Obveščanje Evropske komisije
60. člen


(1) Banka Slovenije mora obveščati Evropsko komisijo o zavrnitvah zahtev za posredovanje obvestila iz četrtega odstavka 44. člena tega zakona.

(2) Banka Slovenije mora obveščati Evropsko komisijo tudi o drugih zadevah, ki jih je treba sporočati Evropski komisiji po določbah pravnega reda Evropske unije.

Razmerja s tujimi državami
61. člen


(1) Banka Slovenije mora obvestiti Evropsko komisijo o:
1. izdaji vsakega dovoljenja banki, katere posredno ali neposredno nadrejena družba je pravna oseba s sedežem v tuji državi;
2. izdaji vsakega dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, na podlagi katerega tuja oseba postane nadrejena družba banke.

(2) Banka Slovenije obvešča Evropsko komisijo o vseh pomembnejših ovirah, na katere so naletele banke pri opravljanju bančnih storitev v tujih državah.

(3) Če Evropska komisija odloči, da morajo nadzorni organi držav članic zadržati oziroma prekiniti odločanje o zahtevah oseb posamezne tuje države, mora Banka Slovenije s sklepom prekiniti postopek za največ tri mesece v zadevah odločanja o:
1. zahtevah za izdajo dovoljenja banki, katere posredno ali neposredno obvladujoča družba je pravna oseba s sedežem v tuji državi, na katero se nanaša odločitev Evropske komisije;
2. zahtevah za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, na podlagi katerega tuja oseba s sedežem v tuji državi, na katero se nanaša odločitev Evropske komisije, postane obvladujoča družba banke.

(4) V obdobju, ko traja prekinitev postopka na podlagi tretjega odstavka tega člena, rok za odločitev iz prvega odstavka 224. člena tega zakona ne teče.

(5) Če Evropski svet odloči, da se zadržanje oziroma prekinitev postopkov iz tretjega odstavka tega člena podaljša, mora Banka Slovenije s sklepom podaljšati prekinitev postopka iz tretjega odstavka tega člena za obdobje, določeno z odločitvijo Evropskega sveta.

(6) Ukrepi iz tretjega in petega odstavka tega člena ne veljajo za:
1. ustanovitev banke kot odvisne družbe banke, ki je v trenutku sprejema odločitve iz tretjega oziroma petega odstavka tega člena upravičena opravljati bančne storitve v državi članici, oziroma od te banke odvisne družbe;
2. pridobitev kvalificiranega deleža, katerega bodoči imetnik bo banka, ki je v trenutku sprejema odločitve iz tretjega oziroma petega odstavka tega člena upravičena opravljati bančne storitve v državi članici, oziroma od te banke odvisna družba.

(7) Banka Slovenije mora Evropsko komisijo na njeno zahtevo obvestiti o vsaki zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena oziroma o vsaki zahtevi za pridobitev kvalificiranega deleža, na podlagi katerega bi tuji imetnik postal obvladujoča družba banke, če Evropska komisija te podatke potrebuje za ugotovitev dejstev, pomembnih za sprejem odločitve na podlagi tretjega oziroma petega odstavka tega člena.

V. OBVLADOVANJE TVEGANJ

1. Splošne določbe

Obvladovanje tveganj
62. člen


(1) Banka mora zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom, glede na obseg in vrste storitev, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev (kapitalska ustreznost).

(2) Banka mora poslovati tako, da tveganja, ki jim je banka izpostavljena pri posameznih oziroma vseh vrstah poslov, ki jih opravlja, nikoli ne presežejo omejitev določenih s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanih predpisov.

(3) Banka mora poslovati tako, da je v vsakem trenutku sposobna pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti (likvidnost) ter da je trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti (solventnost).

2. Kapital banke

Kapital banke
63. člen


Kapital banke se zaradi ugotavljanja izpolnjevanja določb o obvladovanju tveganj (v nadaljnjem besedilu: kapital) izračuna na način, določen v naslednjih členih tega razdelka.

Temeljni kapital
64. člen


(1) Pri izračunu temeljnega kapitala banke se upoštevajo naslednje postavke:
1. vplačani osnovni kapital in vplačani presežek kapitala, razen vplačanega osnovnega kapitala in presežka kapitala na podlagi prednostnih kumulativnih delnic;
2. rezerve banke;
3. preneseni dobiček preteklih let;
4. dobiček tekočega poslovnega leta, vendar največ do višine 50% tega dobička po odbitku davkov in drugih dajatev, ki bremenijo dobiček, če je višino dobička potrdil pooblaščeni revizor;
5. rezervacije za splošna bančna tveganja iz prvega odstavka 75. člena tega zakona;
6. druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam iz 1. do 3. in 5. točke tega odstavka.

(2) Pri izračunu temeljnega kapitala se kot odbitne upoštevajo naslednje postavke:
1. lastne delnice,
2. neopredmetena dolgoročna sredstva,
3. prenesena izguba in izguba tekočega leta,
4. druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam iz prejšnjih točk tega odstavka.

Dodatni kapital
65. člen


(1) Pri izračunu dodatnega kapitala banke se upoštevajo naslednje postavke:
1. osnovni kapital in presežek kapitala, vplačan na podlagi prednostnih kumulativnih delnic,
2. podrejeni dolžniški instrumenti,
3. druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam iz prejšnjih točk tega odstavka.

(2) Postavke iz prvega odstavka tega člena se pri izračunu dodatnega kapitala upoštevajo največ v obsegu, določenem s predpisom iz 67. člena tega zakona glede na višino temeljnega kapitala.

(3) Podrejeni dolžniški instrumenti so vrednostni papirji in drugi finančni instrumenti, iz katerih ima imetnik v primeru stečaja oziroma likvidacije izdajatelja pravico do poplačila šele po poplačilu drugih upnikov izdajatelja, oziroma ki so glede dospelosti in drugih lastnosti primerni za pokrivanje morebitnih izgub zaradi tveganj, ki jim je pri poslovanju izpostavljena banka.

Izračun kapitala
66. člen


(1) Pri izračunu kapitala banke se seštevek temeljnega in dodatnega kapitala zmanjša za naslednje postavke:
1. naložbe banke v delnice oziroma podrejene dolžniške instrumente drugih bank oziroma drugih finančnih organizacij, v katerih kapitalu je banka udeležena z več kot 10% in druge naložbe v te osebe, ki se pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti teh oseb upoštevajo pri izračunu njihovega kapitala,
2. naložbe banke v delnice oziroma podrejene dolžniške instrumente drugih bank oziroma drugih finančnih organizacij, ki niso osebe iz 1. točke tega člena, v obsegu, ki presega 10% kapitala banke izračunanega pred odštetjem postavk iz 1. in te točke tega člena,
3. nelikvidna sredstva.

(2) Nelikvidna sredstva so naložbe banke v delnice borze, klirinško depotne družbe, terjatve iz naslova vplačil v jamstveni sklad pri klirinško depotni družbi, terjatve iz naslova vplačil v druge sklade, ki so namenjeni vzajemnemu jamstvu za izpolnitev obveznosti več oseb, in druga sredstva, ki jih ni mogoče unovčiti v času, ki je potreben zaradi pravočasne izpolnitve zapadlih denarnih obveznosti.

Predpis o kapitalu in kapitalskih zahtevah
67. člen


Banka Slovenije predpiše podrobnejši način izračuna kapitala in kapitalskih zahtev, s katerim določi:
1. način in obseg upoštevanja posameznih postavk pri izračunu kapitala banke in kapitalske ustreznosti,
2. podrobnejše lastnosti in vrste postavk, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti,
3. podrobnejše lastnosti podrejenih dolžniških instrumentov iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona in nelikvidnih sredstev iz drugega odstavka 66. člena tega zakona,
4. podrobnejši način izračuna tveganjem prilagojene aktive s tem, da določi uteži za tehtanje kreditnih tveganj in faktorje za upoštevanje zunajbilančnih postavk,
5. podrobnejši način izračuna drugih kapitalskih zahtev,
6. pogoje za oprostitev izračunavanja in izpolnjevanja kapitalskih zahtev za valutna oziroma tržna tveganja,
7. pogoje, ki jih mora izpolnjevati interni model, da ga banka lahko uporabi za namen izračunavanja kapitalskih zahtev za valutna oziroma tržna tveganja.

3. Kapitalska ustreznost

Minimalni kapital banke
68. člen


(1) Kapital banke mora biti vedno najmanj enak vsoti:
1. kapitalskih zahtev, izračunanih z uporabo količnika minimalne kapitalske ustreznosti iz 69. člena tega zakona,
2. kapitalskih zahtev za prekoračenja stanja udeležbe v kapitalu nefinančnih organizacij.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena kapital banke nikoli ne sme biti manjši od minimalnega zneska osnovnega kapitala.

Količnik kapitalske ustreznosti
69. člen


(1) Količnik kapitalske ustreznosti je razmerje med kapitalom banke in tveganju prilagojene aktive povečane za drugim tveganjem prilagojene postavke.

(2) Količnik kapitalske ustreznosti mora vedno znašati najmanj 8% (količnik minimalne kapitalske ustreznosti).

(3) Banka Slovenije lahko posamezni banki z odločbo določi količnik minimalne kapitalske ustreznosti, ki je višji od količnika iz drugega odstavka tega člena (višji količnik minimalne kapitalske ustreznosti), vendar ne višji od 12%, če je to potrebno zaradi narave, vrste in obsega poslov, ki jih banka opravlja in tveganj, ki jim je v zvezi s tem izpostavljena. Z odločbo iz prejšnjega stavka Banka Slovenije določi ukrepe obvladovanja tveganj in druge ukrepe, ki jih mora banka opraviti, da bi zanjo ponovno začel veljati količnik iz drugega odstavka tega člena.

Tveganju prilagojena aktiva
70. člen


(1) Tveganju prilagojena aktiva je seštevek knjigovodskih stanj vseh aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk, zmanjšanih za oblikovane posebne rezervacije za te postavke, in tehtanih po stopnji kreditnih tveganj.

(2) Stopnje za tehtanje kreditnih tveganj določi Banka Slovenije v razponu od 0% za gotovino, terjatve do Banke Slovenije in terjatve do Republike Slovenije ter terjatve, zavarovane z denarnimi vlogami v banki, do 100% za terjatve brez kvalitetnega zavarovanja ter naložbe v osnovna sredstva in kapital, ki se ne odštevajo od kapitala banke.

(3) Zunajbilančne postavke se pri izračunu tveganju prilagojene aktive upoštevajo z uporabo konverzijskih faktorjev, ki jih določi Banka Slovenije.

Drugim tveganjem prilagojene postavke
71. člen


(1) Tržnim tveganjem prilagojene postavke se izračunajo tako, da se vrednosti vrednostnih papirjev oziroma drugih finančnih instrumentov, katerih imetnik je banka, ter terjatev in obveznosti banke iz poslov trgovanja z vrednostnimi papirji oziroma drugimi finančnimi instrumenti, ki jih je sklenila za svoj račun, pomnožijo z ustreznimi utežmi za tehtanje:
1. posebnih in splošnih tveganj spremembe cen finančnih instrumentov,
2. tveganj neizpolnitve nasprotne stranke,
3. tveganj preseganja velike izpostavljenosti na podlagi trgovanja.

(2) Valutnim tveganjem prilagojene postavke se ugotovijo tako, da se primerjajo vrednosti bilančnih in zunajbilančnih postavk v tujem denarju.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko banka izračunava kapitalske zahteve za valutna oziroma tržna tveganja neposredno z uporabo internega modela, če za to predhodno pridobi soglasje Banke Slovenije.


Kapitalske zahteve za prekoračena stanja v
kapitalu nefinančnih organizacij
72. člen


Kapitalske zahteve za prekoračena stanja v kapitalu nefinančnih organizacij se izračunajo kot vsota vrednosti naložb banke, ki presegajo omejitve določene v drugem odstavku 87. člena tega zakona oziroma prvem odstavku 88. členu tega zakona. Če naložbe banke presegajo tako omejitve določene v prvem odstavku 88. člena tega zakona kakor tudi omejitve, določene v drugem odstavku 87. člena zakona, se pri izračunu kapitalskih zahtev upošteva samo tista od obeh vrednosti, ki je višja.

4. Drugi ukrepi obvladovanja tveganj

4. 1. Skupne določbe

Načrtovanje in izvajanje ukrepov obvladovanja tveganj
73. člen


(1) Banka mora za ugotavljanje, merjenje in upravljanje s tveganji, ki so povezana s poslovanjem banke, določiti načrt ukrepov obvladovanja tveganj, ki obsega:
1. notranje postopke za ugotavljanje in merjenje tveganj,
2. ukrepe za obvladovanje tveganj in notranje postopke za izvajanje teh ukrepov,
3. notranje postopke za spremljanje izvajanja ukrepov za obvladovanje tveganj.

(2) Ukrepi za obvladovanje tveganj in postopki za izvajanje in spremljanje izvajanja teh ukrepov morajo biti v načrtu iz prvega odstavka tega člena določeni za vsako od vrst tveganj, ki jim je banka izpostavljena pri posameznih vrstah poslov, ki jih opravlja, in za tveganja, ki jim je izpostavljena pri vseh poslih, ki jih opravlja.

(3) Tveganja iz drugega odstavka tega člena, ki jim je banka izpostavljena pri svojem poslovanju so zlasti:
1. likvidnostna tveganja,
2. kreditna tveganja,
3. obrestna, valutna in druga tržna tveganja,
4. tveganja zaradi izpostavljenosti do posamezne osebe,
5. tveganja, povezana z naložbami v kapitalske deleže in nepremičnine,
6. tveganja neizpolnitve nasprotne stranke povezana z državo izvora nasprotne stranke.

(4) Banka mora določiti in izvajati ukrepe za obvladovanje tveganj, določene s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi, in druge ukrepe, ki so glede na naravo in vrsto tveganj potrebni za obvladovanje teh tveganj.


Predpis o ugotavljanju, merjenju in obvladovanju tveganj
74. člen


Banka Slovenije predpiše podrobnejši način ugotavljanja, merjenja in obvladovanja tveganj, ki jim je banka izpostavljena pri poslovanju, s tem da zlasti določi:
1. podrobnejša merila za razvrščanje postavk po stopnji tveganj zaradi ocene kreditnih tveganj in izračuna posebnih rezervacij, ki jih je banka dolžna oblikovati,
2. podrobnejši način vrednotenja in vključitve posameznih aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk pri izračunu izpostavljenosti banke in podrobnejša merila za upoštevanje skupine oseb iz drugega odstavka 79. člena tega zakona pri izračunu izpostavljenosti,
3. podrobnejši način izračuna količnikov likvidnosti in najmanjši obseg likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati,
4. podrobnejši način izračunavanja stanja posameznih neizravnanih postavk, in največji dovoljeni obseg posameznih neizravnanih postavk in vseh neizravnanih postavk,
5. podrobnejši način razvrščanja in merjenja tveganj neizpolnitve nasprotne stranke, povezana z državo izvora nasprotne stranke,
6. podrobnejši način vrednotenja in vključitve posameznih naložb zaradi izračuna omejitev iz 87. in 88. člena tega zakona.

Rezervacije
75. člen


(1) Banka lahko oblikuje rezervacije za splošna bančna tveganja, namenjene kritju morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz njenega celotnega poslovanja.

(2) Če banka oblikuje rezervacije za splošna bančna tveganja, mora v izkazu uspeha ločeno prikazovati prihodke in odhodke, povezane s povečevanjem oziroma zmanjševanjem teh rezervacij.

(3) Banka mora oblikovati posebne rezervacije glede na posebna tveganja, ki izhajajo iz posameznih poslov oziroma skupin posameznih poslov.

(4) Za posebne rezervacije iz tretjega odstavka tega člena se štejejo tudi rezervacije, ki jih oblikuje banka glede na posebno tveganje neizterljivosti terjatev iz naslova zajamčenih vlog v primeru stečaja druge banke.

4. 2. Kreditna tveganja

Kreditno tveganje
76. člen


Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke.

Ocena kreditnih tveganj
77. člen


(1) Banka mora v okviru predpisanih in internih meril razvrščati aktivne bilančne in zunajbilančne postavke po tveganosti in ocenjevati višino potencialnih izgub iz naslova kreditnih tveganj.

(2) Postavke iz prvega odstavka tega člena mora banka razvrščati v skupine na podlagi ocene sposobnosti dolžnika izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti.

(3) Dolžnikovo sposobnost izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti mora temeljiti na:
1. oceni finančnega položaja posameznega dolžnika,
2. oceni njegove zmožnosti zagotavljati denarni pritok, v obsegu, potrebnem za redno izpolnjevanje obveznosti do banke,
3. vrsti in obsegu zavarovanja terjatev banke do posameznega dolžnika,
4. izpolnjevanju dolžnikovih obveznosti do banke v preteklih obdobjih.

Spremljanje kreditnih tveganj
78. člen


(1) Pred odobritvijo vsakega kredita oziroma pred sklenitvijo druge pogodbe, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke, mora banka oceniti dolžnikovo sposobnost izpolnjevati obveznosti do banke in kvaliteto zavarovanja terjatev banke po vrsti in obsegu tega zavarovanja.

(2) Banka mora ves čas trajanja pravnega razmerja, ki je temelj nastanka izpostavljenosti, spremljati poslovanje osebe in kvaliteto zavarovanja terjatev banke.

4. 3. Izpostavljenost

Pojem izpostavljenosti
79. člen


(1) Izpostavljenost banke do posamezne osebe je vsota vseh terjatev in pogojnih terjatev do te osebe, vrednosti naložb v vrednostne papirje te osebe in vrednosti kapitalskih deležev banke v tej osebi.

(2) Pri izračunu izpostavljenosti se za posamezno osebo štejeta tudi dve ali več oseb, ki so med seboj povezane tako, da za banko predstavljajo eno samo tveganje.


Največja dopustna izpostavljenost
80. člen


(1) Izpostavljenost banke do posamezne osebe ne sme presegati višine 25% kapitala banke.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena izpostavljenost banke do posamezne osebe iz prvega odstavka 83. člena tega zakona, ne sme presegati 20% višine kapitala banke.

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena izpostavljenost banke do posamezne osebe, ki jo banka posredno ali neposredno obvladuje, oziroma do osebe, ki jo posredno ali neposredno obvladuje ista oseba kot banko, ne sme presegati 20% kapitala banke.

(4) Vsota vseh izpostavljenosti banke do oseb iz drugega odstavka tega člena ne sme presegati 200% višine kapitala banke.

(5) Če banka preseže največjo dopustno izpostavljenost iz prvega do četrtega odstavka tega člena zaradi združitve dveh pravnih oseb oziroma zaradi drugih vzrokov, na katere ne more vplivati, mora o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije. Obvestilu mora priložiti opis ukrepov, ki jih bo opravila zaradi uskladitve s prvim do četrtim odstavkom tega člena in roke, v katerih bo te ukrepe opravila.

Velika izpostavljenost
81. člen


(1) Velika izpostavljenost banke je izpostavljenost banke do posamezne osebe, ki dosega ali presega višino 10% kapitala banke.

(2) Za sklenitev posameznega pravnega posla, na podlagi katerega bi ob upoštevanju celotne izpostavljenosti banke nastala velika izpostavljenost banke do posamezne osebe, je potrebno soglasje nadzornega sveta banke. Soglasje nadzornega sveta je potrebno tudi za sklenitev pravnega posla, zaradi katerega se velika izpostavljenost banke do posamezne osebe poveča tako, da doseže oziroma preseže 15% oziroma 20% kapitala banke.

Omejitev vsote velikih izpostavljenosti
82. člen


Vsota vseh velikih izpostavljenosti banke ne sme presegati 800% višine kapitala banke.

Izpostavljenost do oseb v posebnem razmerju z banko
83. člen


(1) Osebe v posebnem razmerju do banke so:
1. član uprave banke,
2. član nadzornega sveta banke,
3. prokurist banke,
4. pravna oseba, ki ni banka in katere član uprave oziroma prokurist je oseba iz 1., 2. oziroma 3. točke tega odstavka,
5. fizična oseba, ki je posredno ali neposredno imetnik delnic banke, na podlagi katerih ima najmanj 5% glasovalnih pravic oziroma najmanj 5% delež v kapitalu banke,
6. pravna oseba, ki ni banka, in ki je posredno ali neposredno imetnik delnic banke, na podlagi katerih ima najmanj 10% glasovalnih pravic oziroma najmanj 10% delež v kapitalu banke,
7. ožji družinski člani oseb iz 1. do 3. točke in iz 5. točke tega odstavka,
8. član uprave, član nadzornega sveta oziroma prokurist pravne osebe iz 6. točke tega odstavka.

(2) Za sklenitev pravnega posla, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke do osebe v posebnem razmerju z banko, je potrebno soglasje nadzornega sveta banke.

4. 4. Likvidnostna tveganja

Upravljanje z likvidnostjo
84. člen


(1) Banka mora gospodariti z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse dospele obveznosti.

(2) Banka mora za zavarovanje pred likvidnostnim tveganjem oblikovati in izvajati politiko rednega upravljanja z likvidnostjo, ki obsega:
1. načrtovanje pričakovanih znanih in morebitnih denarnih odtokov in zadostnih denarnih pritokov zanje;
2. redno spremljanje likvidnosti;
3. sprejemanje ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo vzrokov nelikvidnosti.

4. 5. Obrestna, valutna in druga tržna tveganja

Uskladitev naložb
85. člen


Banka mora naložbe zaradi katerih je izpostavljena tveganjem morebitnih izgub zaradi spremembe obrestnih mer, tečajev tujih valut, spremembe cen vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov oziroma drugih tržnih tveganj, ustrezno uskladiti z obveznostmi banke, katerih višina je odvisna od enakih sprememb.


Stanje neizravnanih postavk
86. člen


(1) Stanje neizravnanih postavk je razlika med aktivnimi in pasivnimi bilančnimi oziroma zunajbilančnimi postavkami, katerih višina je odvisna od spremembe obrestnih mer, tečajev tujih valut, spremembe cen vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov oziroma drugih tržnih tveganj.

(2) Banka mora ločeno izračunavati stanje posameznih neizravnanih postavk, katerih višina je odvisna od posamezne spremembe iz prvega odstavka tega člena.

(3) Stanje posameznih neizravnanih postavk in skupno stanje vseh neizravnanih postavk ne sme preseči obsega, določenega s predpisom iz 4. točke 74. člena tega zakona.

4. 6. Naložbe v kapitalske deleže in nepremičnine

Omejitev skupnega obsega naložb
87. člen


(1) Vrednost naložb bank v zemljišča, zgradbe, poslovno opremo in naložb iz naslova udeležbe v kapitalu nefinančnih organizacij skupno ne sme presegati višine kapitala banke.

(2) Vrednost naložb banke iz naslova udeležbe v kapitalu nefinančnih organizacij skupno ne sme presegati 60% višine kapitala banke.

(3) Za naložbe iz prvega in drugega odstavka tega člena se prva tri leta po pridobitvi ne štejejo naložbe, ki jih je banka pridobila namesto izpolnitve denarne obveznosti pravne osebe v postopku finančnega prestrukturiranja te osebe.

Omejitev posameznih naložb
88. člen


(1) Vrednost naložb banke iz naslova udeležbe v kapitalu posamezne nefinančne organizacije ne sme presegati 15% višine kapitala banke.

(2) Določba tretjega odstavka 87. člena tega zakona se uporablja tudi za naložbe iz prvega odstavka tega člena.

Predhodno pisno obvestilo o nameri pridobitve
kvalificiranega deleža v tuji finančni organizaciji
88.a člen


(1) Banka mora pred pridobitvijo kvalificiranega deleža v drugi banki oziroma drugi finančni organizaciji s sedežem izven območja Republike Slovenije in izven območja države članice (v nadaljnjem besedilu: tuja finančna organizacija) o nameri pridobitve pisno obvestiti Banko Slovenije, in sicer najmanj tri mesece pred pridobitvijo.

(2) Banka iz prvega odstavka tega člena mora pred vsako nadaljnjo pridobitvijo, na podlagi katere bo dosegla ali presegla mejo 20%, 33% ali 50% deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu tuje finančne organizacije ali na podlagi katere bo banka postala obvladujoča družba tuje finančne organizacije, o nameri pridobitve pisno obvestiti Banko Slovenije, in sicer najmanj tri mesece pred pridobitvijo.

(3) Če namerava banka odtujiti delnice oziroma poslovne deleže tako, da bi se njen delež v tuji finančni organizaciji zmanjšal pod mejo iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, mora o tem predhodno obvestiti Banko Slovenije.

(4) V primeru, če vrednost naložbe ne dosega 10% kapitala banke ali če gre za naložbo iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, mora banka o nameravani pridobitvi obvestiti Banko Slovenije v skladu s 127. členom tega zakona.

(5) Predhodnemu pisnemu obvestilu iz prvega odstavka tega člena je treba priložiti:
1. seznam imetnikov kvalificiranih deležev v tuji finančni organizaciji s podatki o njihovih deležih ter prevod overjenega izpiska iz sodnega registra oziroma drugega javnega registra za vsakega izmed njih,
2. prevod overjenega izpiska iz sodnega registra oziroma drugega javnega registra za tujo finančno organizacijo,
3. letni poročili tuje finančne organizacije za zadnji dve poslovni leti,
4. če je tuja finančna organizacija po predpisih države sedeža zavezana k revidiranju: revizorjevo poročilo z mnenjem k letnemu poročilu za zadnji dve poslovni leti,
5. seznam oseb, ki so povezane s tujo finančno organizacijo z opisom načina povezav,
6. strategijo upravljanja tuje finančne organizacije z oceno ekonomske učinkovitosti naložbe.

5. Ukrepi spremljanja tveganj in zagotavljanja kapitalske ustreznosti

5. 1. Izračunavanje in poročanje

Količniki likvidnosti sredstev
89. člen


Banka mora dnevno izračunavati količnike likvidnosti sredstev.

Izračunavanje
90. člen


Banka mora tekoče izračunavati in ugotavljati:
1. višino kapitala;
2. kapitalske zahteve;
3. kapitalsko ustreznost;
4. izpostavljenost;
5. kreditna tveganja;
6. stanje neizravnanih postavk in skupno stanje postavk;
7. vrednost naložb v kapital nefinančnih organizacij in nepremičnine.

Poročila o merjenju tveganj
91. člen


Banka mora Banki Slovenije poročati o:
1. kapitalu,
2. kapitalskih zahtevah,
3. kapitalski ustreznosti,
4. izpostavljenosti,
5. oceni kreditnih tveganj iz 77. člena tega zakona,
6. likvidnosti,
7. stanju neizravnanih postavk,
8. vrednosti naložb v kapital nefinančnih organizacij in nepremičnine.

Vsebina in način poročanja
92. člen


Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino poročil iz 91. člena tega zakona ter roke in način poročanja.

5. 2. Ukrepi za zagotavljanje kapitalske ustreznosti in likvidnosti

Prepoved izplačila dobička
93. člen


Banka ne sme izplačati dobička niti v obliki vmesne dividende oziroma dividende, niti v obliki izplačila iz naslova udeležbe v dobičku uprave družbe, nadzornega sveta oziroma zaposlenih, v naslednjih primerih:
1. če je kapital banke manjši od minimalnega kapitala, določenega v 68. členu tega zakona;
2. če bi se kapital banke zaradi izplačila dobička zmanjšal tako, da ne bi več dosegal minimalnega kapitala, določenega v 68. členu tega zakona;
3. če banka ne zagotavlja najmanjšega obsega likvidnosti, določenega s predpisom iz 3. točke 74. člena tega zakona;
4. če banka zaradi izplačila dobička ne bi več zagotavljala najmanjšega obsega likvidnosti, določenega s predpisom iz 3. točke 74. člena tega zakona;
5. če je Banka Slovenije banki odredila odpravo kršitev v zvezi z napačnim izkazovanjem aktivnih oziroma pasivnih bilančnih postavk, katerih pravilno izkazovanje bi vplivalo na izkaz uspeha banke, in banka ni ravnala v skladu s to odredbo o odpravi kršitev.

Ukrepi uprave za zagotovitev minimalnega kapitala
94. člen


(1) Če kapital banke zaradi povečanih kapitalskih zahtev ali drugih vzrokov ne dosega minimalnega kapitala, določenega v 68. členu tega zakona, mora uprava banke nemudoma sprejeti tiste ukrepe za zagotovitev minimalnega kapitala, za odločanje o katerih je pristojna sama, oziroma izdelati predlog tistih ukrepov, za odločanje o katerih so pristojni drugi organi banke.

(2) O ukrepih oziroma predlogih ukrepov iz prvega odstavka tega člena mora uprava poročati Banki Slovenije s poročilom iz 91. člena tega zakona.

VI. KONSOLIDIRANI NADZOR BANK

Bančna skupina
95. člen


(1) Banka Slovenije opravlja nadzor nad banko v bančni skupini, tudi na podlagi konsolidacije finančnega položaja bančne skupine.

(2) Bančna skupina po tem zakonu obstoji, kadar je banka ali finančni holding s sedežem v Republiki Sloveniji nadrejena družba eni ali več bankam oziroma drugim finančnim organizacijam ali družbi za pomožne bančne storitve, s sedežem v Republiki Sloveniji ali izven nje (v nadaljnjem besedilu: podrejene družbe).

(3) Banka oziroma finančni holding je nadrejena družba drugi družbi (podrejeni družbi) po drugem odstavku tega člena:
1. če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi, ali
2. če ima pravico imenovati oziroma odpoklicati večino članov uprave ali nadzornega sveta druge družbe, ali
3. če ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe oziroma na podlagi drugega pravnega temelja, ali
4. če ima v drugi družbi najmanj 20% glasovalnih pravic in je bila večina članov uprave ali nadzornega sveta te družbe, ki so opravljali to funkcijo v preteklem poslovnem letu in jo še opravljajo takrat, ko je treba izdelati konsolidirana poročila, imenovana izključno zaradi izvrševanja glasovalnih pravic nadrejene družbe, ali
5. če je delničar oziroma družbenik v drugi družbi in če na podlagi dogovora z drugim delničarjem oziroma družbenikom te družbe nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi, ali
6. če je udeležena v kapitalu druge družbe z najmanj 20%, ali
7. če po oceni Banke Slovenije nadrejena družba na katerikoli drugi podlagi izvršuje pomemben vpliv na drugo družbo.

(4) Bančna skupina obstoji tudi, če ima finančni holding sedež v državi članici in
1. je finančnemu holdingu na enega od načinov iz tretjega odstavka tega člena podrejena najmanj ena banka s sedežem v Republiki Sloveniji, in
2. finančnemu holdingu ni podrejena nobena banka, ki ima v državi članici pravico opravljati bančne storitve, in ki ima sedež v državi sedeža finančnega holdinga, in
3. ima banka s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je podrejena finančnemu holdingu višjo bilančno vsoto kot katerakoli druga banka, ki je podrejena temu holdingu in ima v državi članici pravico opravljati bančne storitve; kadar ima finančnemu holdingu podrejena banka s sedežem v Republiki Sloveniji enako bilančno vsoto kot druga temu holdingu podrejena banka, gre za bančno skupino po tem zakonu, če je banka s sedežem v Republiki Sloveniji prej pridobila pravico opravljati bančne storitve.

(5) Pri uporabi 1., 2., 4. in 5. točke tretjega odstavka tega člena se glasovalnim pravicam oziroma pravicam imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je nadrejena družba, prištejejo glasovalne pravice oziroma pravice imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je druga družba, ki je podrejena nadrejeni družbi, in navedene pravice oseb, ki delujejo za račun nadrejene družbe.

(6) Za nadrejeno družbo v bančni skupini se ne glede na tretji odstavek tega člena ne šteje:
1. banka s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je hkrati podrejena drugi banki s sedežem v Republiki Sloveniji,
2. finančni holding s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je hkrati podrejen banki oziroma drugemu finančnem holdingu s sedežem v Republiki Sloveniji,
3. finančni holding s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je hkrati podrejen banki, ki ima v drugi državi članici pravico opravljati bančne storitve.

(7) Banka Slovenije se lahko dogovori z nadzornimi organi držav članic in tujih držav, pristojnimi za nadzor posameznih oseb v bančni skupini, za porazdelitev nalog v zvezi z nadzorom finančnega položaja bančne skupine.

Pojmi povezani z bančno skupino
96. člen


(1) Finančni holding je pravna oseba,
1. ki ni banka;
2. katere glavna dejavnost je pridobivanje oziroma imetništvo kvalificiranih deležev oziroma opravljanje drugih finančnih storitev;
3. ki so mu podrejene izključno oziroma pretežno banke oziroma druge finančne organizacije, pri čemer za presojo pretežno podrejenih družb ni odločilno njihovo število, temveč bilančna vsota, višina kapitala, knjigovodska vrednost deležev in druga gospodarska merila, in
4. kateri je podrejena vsaj ena banka.

(2) Družba za pomožne bančne storitve je pravna oseba,
1. katere dejavnost je neposredno povezana z opravljanjem bančnih storitev, oziroma
2. katere dejavnost obsega upravljanje z nepremičninami, upravljanje ali vodenje sistema za obdelavo podatkov oziroma opravljanje podobnih poslov, in ima naravo pomožne dejavnosti v razmerju do glavne dejavnosti ene ali več bank.

Obveznosti nadrejene banke v bančni skupini
97. člen


(1) Nadrejena banka v bančni skupini je banka s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ni hkrati podrejena nobeni drugi banki s sedežem v Republiki Sloveniji. Če v bančni skupini več bank izpolnjuje ta pogoj je med njimi nadrejena tista, ki ima najvišjo bilančno vsoto.

(2) Nadrejena banka v bančni skupini je odgovorna za izpolnjevanje obveznosti bančne skupine, določene s tem zakonom.

Obvladovanje tveganj v bančni skupini
98. člen


(1) Bančna skupina kot celota mora ravnati v skladu s pravili o obvladovanju tveganj, določenimi s tem zakonom.

(2) Bančna skupina mora biti organizirana tako, da je nadrejeni banki v bančni skupini omogočeno spremljanje tveganj, ki jim je izpostavljena bančna skupina, in izvrševanje ukrepov za obvladovanje teh tveganj.

(3) Bančna skupina mora kot celota izračunavati konsolidirano stanje:
1. kapitala,
2. kapitalske ustreznosti,
3. izpostavljenosti,
4. neizravnanih postavk,
5. naložb v kapital nefinančnih organizacij.

Konsolidacija finančnega stanja in rezultatov
poslovanja bančne skupine
99. člen


(1) Nadrejena banka v bančni skupini mora sestavljati in predlagati konsolidirane računovodske izkaze.

(2) Banka Slovenije predpiše podrobnejši način ter obseg konsolidacije in vsebino konsolidiranih računovodskih izkazov.

(3) Banka Slovenije lahko banki v bančni skupini naloži, da opravi konsolidacijo posameznih postavk oziroma posameznih poslov ali skupine poslov znotraj bančne skupine, če je to potrebno zaradi popolnega ali pravilnega prikaza finančnega stanja oziroma rezultatov poslovanja bančne skupine kot celote oziroma posamezne banke v bančni skupini.

Konsolidacija v drugih primerih
100. člen


(1) Tudi kadar ne gre za bančno skupino po tem zakonu, lahko Banka Slovenije naloži banki, ki je na način iz drugega odstavka 95. člena tega zakona podrejena pravni osebi, ki ni banka oziroma finančni holding, da opravi konsolidacijo posameznih poslov oziroma skupin poslov, če je to potrebno zaradi popolnega ali pravilnega prikaza finančnega stanja oziroma rezultatov poslovanja banke.

(2) Oseba iz prvega odstavka tega člena mora banki posredovati vse podatke, potrebne za konsolidacijo poslov oziroma skupin poslov iz prvega odstavka tega člena.

Posredovanje podatkov
101. člen


(1) Podrejene družbe v bančni skupini morajo posredovati nadrejeni družbi vse podatke in informacije, ki jih ta potrebuje za konsolidacijo in zagotoviti ustrezne postopke notranjega nadzora nad pravilnostjo teh podatkov in informacij.

(2) Pravne osebe iz petega odstavka 95. člena tega zakona morajo banki, ki jim je nadrejena, sporočati podatke o njihovih udeležbah v drugih pravnih osebah, ki so pomembni za presojo, ali obstoji obveznost konsolidacije nadrejene banke v zvezi s posredno udeležbo.

(3) Nadrejena banka v bančni skupini mora zagotoviti, da ji podrejene družbe v bančni skupini in nadrejeni finančni holding posredujejo podatke, ki so potrebni za konsolidacijo. Če nadrejeni finančni holding v bančni skupini nadrejeni banki ne posreduje podatkov, potrebnih za konsolidacijo, mora banka o tem takoj obvestiti Banko Slovenije.

(4) Podatki in informacije, potrebni za konsolidacijo v smislu prvega do tretjega odstavka tega člena, so tisti, ki se nanašajo na:
1. aktivne in pasivne bilančne in zunajbilančne postavke,
2. kapital,
3. veliko izpostavljenost,
4. letno poročilo s prilogami,
5. stanja neizravnanih postavk,
6. naložbe v kapital nefinančnih organizacij,
7. druge postavke, ki vplivajo na konsolidacijo v zvezi z likvidnostnimi ter tečajnimi, obrestnimi in drugimi tržnimi tveganji.

(5) Obveznost posredovanja podatkov za podrejene družbe iz prvega do četrtega odstavka tega člena velja tudi, kadar nadrejena družba nima sedeža v Republiki Sloveniji.

Obveščanje Banke Slovenije in razkrivanje podatkov
102. člen


(1) Banka mora Banko Slovenije tekoče obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za presojo, ali gre za bančno skupino po tem zakonu.

(2) Banka v bančni skupini mora v posebnem dodatku k letnemu poročilu razkriti podatke o podrejenih oziroma nadrejenih družbah v bančni skupini.

(3) Banka Slovenije predpiše podrobnejša pravila o vsebini in rokih za poročanje na podlagi prvega odstavka tega člena in podrobnejšo vsebino dodatka k letnemu poročilu iz drugega odstavka tega člena.

VII. VAROVANJE ZAUPNIH PODATKOV

Zaupni podatki
103. člen


(1) Banka mora kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedela v zvezi z opravljanjem storitev za stranko in pri poslovanju s posamezno stranko.

(2) Zaupni so tudi podatki o stanju hranilnih vlog in bančnih denarnih depozitov ter stanju in prometu na transakcijskih računih.

Dolžnost varovanja zaupnih podatkov
104. člen


(1) Člani organov banke, delničarji banke, delavci banke oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v banki oziroma pri opravljanju storitev za banko na kakršen koli način dostopni zaupni podatki iz 103. člena tega zakona, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe.

(2) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja v naslednjih primerih:
1. če stranka izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni podatki,
2. če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče,
3. določenih z zakonom o preprečevanju pranja denarja,
4. če so ti podatki potrebni za odločitev o pravnih razmerjih med banko in stranko v sodnem sporu,
5. če so ti podatki potrebni v zapuščinskem postopku po umrli stranki in predložitev teh pisno podatkov zahteva oziroma naloži pristojno sodišče,
6. če so ti podatki potrebni zaradi izvršbe na premoženje komitenta in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče,
7. če te podatke potrebuje Banka Slovenije oziroma drug nadzorni organ za potrebe nadzora, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,
8. če te podatke potrebuje davčni organ v postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,
9. v primerih iz 101. člena tega zakona.

Uporaba zaupnih podatkov
105. člen


Banka Slovenije oziroma drugi organi in sodišča smejo podatke, ki so jih pridobili na podlagi drugega odstavka 104. člena tega zakona, uporabiti izključno za namen, zaradi katerega so bili podatki pridobljeni.

VIII. POSLOVNE KNJIGE IN POSLOVNA POROČILA

Splošna določba
106. člen


Banka mora voditi poslovne knjige, sestavljati knjigovodske listine, vrednotiti knjigovodske postavke in sestavljati računovodska poročila v skladu z zakonom o gospodarskih družbah in drugimi predpisi, ter ob upoštevanju računovodskih in finančnih standardov in načel ter splošnih računovodskih predpostavk, če ni v tem poglavju drugače določeno.

Vodenje poslovnih knjig, evidenc in dokumentacije
107. člen


Banka mora organizirati poslovanje in tekoče voditi poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne oziroma poslovne evidence tako, da je mogoče kadarkoli preveriti ali posluje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj.

Kontni okvir in sheme izkazov
108. člen


(1) Banka razvršča podatke v računovodske evidence po kontnem okviru za banke.

(2) Banka pri sestavljanju računovodskih izkazov uporablja sheme računovodskih izkazov za banke.

Letno poročilo
109. člen


(1) Banka sestavlja računovodske in konsolidirane računovodske izkaze in poslovna poročila za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu.

(2) Banka mora predložiti Banki Slovenije nerevidirane računovodske izkaze v dveh mesecih po preteku koledarskega leta.

Mesečno poročilo
110. člen


Banka mora Banki Slovenije predložiti mesečno poročilo o stanju in prometu na knjigovodskih računih.

Predpis o poslovnih knjigah in poslovnih poročilih
111. člen


Banka Slovenije izda sklep o poslovnih knjigah in poslovnih poročilih bank, s katerim predpiše:
1. kontni okvir za banke;
2. vrste in sheme računovodskih izkazov bank;
3. podrobnejšo vsebino letnega poslovnega poročila bank in dodatkov k temu poročilu;
4. podrobnejši način vrednotenja knjigovodskih postavk in sestavljanja računovodskih izkazov;
5. podrobnejšo vsebino ter način in roke za posredovanje mesečnih poročil iz 110. člena tega zakona.

IX. NOTRANJA REVIZIJA

Notranja revizija
112. člen


(1) Banka mora organizirati notranjo revizijo kot samostojni organizacijski del, ki je neposredno podrejen upravi banke ter funkcionalno in organizacijsko ločen od drugih organizacijskih delov banke.

(2) Uprava banke v soglasju z nadzornim svetom določi pravila delovanja revizije.

Naloge notranje revizije
113. člen


(1) Notranje revidiranje obsega:
1. pregled in ocenjevanje primernosti in učinkovitosti sistemov notranjih kontrol,
2. presojo izvajanja in učinkovitosti postopkov z obvladovanjem tveganj ter metodologij ocenjevanja tveganj,
3. presojo sistema ocenjevanja kapitala banke glede na njeno oceno tveganj,
4. presojo zanesljivosti informacijskega sistema, vključno z elektronskim informacijskim sistemom in elektronskimi bančnimi storitvami,
5. presojo točnosti in zanesljivosti računovodskih evidenc in finančnih poročil,
6. preverjanje popolnosti, zanesljivosti in pravočasnosti poročanja v skladu s predpisi,
7. preverjanje skladnosti ravnanja banke s predpisi, internimi akti in ukrepi, sprejetimi na njihovi podlagi,
8. izvajanje posebnih preiskav.

(2) Notranja revizija opravlja notranje revidiranje poslovanja v skladu s strokovnimi načeli in standardi notranjega revidiranja, kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev ter pravili delovanja notranje revizije, ki jih v soglasju z nadzornim svetom sprejme uprava banke.

(3) Notranja revizija mora uskladiti metode svojega dela z delom zunanjih revizorjev banke, ki pregledujejo letne računovodske izkaze oziroma opravljajo posebno revizijo na zahtevo Banke Slovenije oziroma posebno ali izredno revizijo na podlagi določb Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 47/97).

Delavci notranje revizije
114. člen


(1) Za opravljanje nalog notranjega revidiranja mora banka zaposliti najmanj eno osebo, ki je pridobila naziv revizor oziroma preizkušeni notranji revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.

(2) Osebe, ki opravljajo naloge notranjega revidiranja, v banki ne smejo opravljati nobenih drugih nalog.

(3) Nalog notranje revizije ne smejo opravljati člani uprave banke.

Letni program dela notranje revizije
115. člen


(1) Uprava banke v soglasju z nadzornim svetom sprejme letni program dela notranje revizije.

(2) Letni program mora obsegati:
1. področja poslovanja na katerih bo notranja revizija opravila pregled poslovanja,
2. opis vsebine načrtovanih pregledov poslovanja po posameznih področjih.

(3) Podrobnejši načrt dela notranje revizije sprejme uprava banke.

Poročilo o notranjem revidiranju
116. člen


(1) Notranja revizija mora najmanj za vsako polletje izdelati poročilo o notranjem revidiranju, ki obsega:
1. opis vsebine opravljenih pregledov poslovanja,
2. primernost in učinkovitost delovanja sistemov notranjih kontrol,
3. kršitve in nepravilnosti, ki jih je notranja revizija ugotovila pri posameznem pregledu poslovanja, in predlog ukrepov za odpravo teh kršitev in nepravilnosti,
4. ugotovitve v zvezi z odpravo kršitev in nepravilnosti, ki jih je ugotovila notranja revizija.

(2) Notranja revizija mora izdelati letno poročilo o notranjem revidiranju, ki obsega:
1. poročilo o uresničitvi letnega programa dela,
2. povzetek pomembnejših ugotovitev opravljenih pregledov poslovanja.

(3) Polletno in letno poročilo mora notranja revizija predložiti upravi in nadzornemu svetu.

(4) Uprava mora skupščini banke predložiti letno poročilo o notranjem revidiranju z mnenjem nadzornega sveta hkrati s predložitvijo letnega poročila banke in poročila nadzornega sveta iz 274.a člena ZGD.

Obveščanje uprave banke in nadzornega sveta
117. člen


(1) Če notranja revizija pri pregledu poslovanja ugotovi, da banka krši pravila o obvladovanju tveganj ter ji zaradi tega grozi nelikvidnost ali nesolventnost, ali da je ogrožena varnost poslovanja in lahko nastopi možnost aktiviranja jamstva za zajamčene vloge, mora o tem nemudoma obvestiti upravo banke.

(2) Če notranja revizija pri pregledu poslovanja ugotovi, da uprava banke krši pravila o obvladovanju tveganj, mora o tem nemudoma obvestiti tudi nadzorni svet.

X. REVIDIRANJE

Revidiranje letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila
118. člen


(1) Letno poročilo banke in konsolidirano letno poročilo bančne skupine mora pregledati pooblaščeni revizor.

(2) Naloge revidiranja letnih poročil iz prvega odstavka tega člena lahko pri revizijski družbi opravlja pooblaščeni revizor, ki ima pooblastilo Slovenskega inštituta za revizijo za opravljanje nalog revidiranja.

(3) Naloge revidiranja letnega in konsolidiranega letnega poročila nadrejene banke v bančni skupini in letnih poročil podrejenih družb v tej bančni skupini mora opraviti ista revizijska družba razen če to ni mogoče zaradi predpisov drugih držav oziroma če temu nasprotuje pristojni nadzorni organ druge države.

(4) Banka mora Banki Slovenije predložiti revidirano letno poročilo in revidirano konsolidirano letno poročilo v roku osmih dni po prejemu revizorjevega poročila oziroma najkasneje v petih mesecih po izteku koledarskega leta.

Poročanje Banki Slovenije
119. člen


(1) Če revizor pri pregledu ugotovi, da banka oziroma z banko povezana oseba krši pravila o obvladovanju tveganj ter banki zaradi tega grozi nelikvidnost ali nesolventnost, ali da je ogrožena varnost poslovanja in lahko nastopi možnost aktiviranja jamstva za zajamčene vloge, mora o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije.

(2) Revizor mora Banki Slovenije na njeno zahtevo posredovati tudi druge podatke, ki jih Banka Slovenije potrebuje pri opravljanju nadzora nad banko v skladu s tem zakonom. Glede posredovanja po prejšnjem stavku za revizorja ne velja dolžnost varovanja zaupnih podatkov. Podatke iz prvega stavka sme Banka Slovenije uporabiti samo za namene, zaradi katerih so bili pridobljeni.

Dolžnost banke do posredovanja informacij
120. člen


(1) Uprava banke mora revizorju posredovati vso potrebno dokumentacijo in mu omogočiti vpogled v poslovne knjige, spise in računalniške zapise. Revizorjem mora banka v okviru običajnega poslovnega časa omogočiti dostop do poslovnih in delovnih prostorov.

(2) Za izvajanje revizije mora banka dati revizorski družbi na razpolago ustrezne prostore in pripomočke. Če so bili opravljeni vnosi ali shranjevanje podatkov z uporabo računalniške obdelave, mora banka na lastne stroške v primernem roku revizorju dati na razpolago pripomočke, ki so potrebni za branje dokumentacije in, če je potrebno, zagotoviti berljive trajne izpise v potrebnem številu kopij.

Vsebina revizijskega pregleda
121. člen


(1) Revizor pregleduje in poroča predvsem o:
1. bilanci stanja;
2. izkazu uspeha;
3. spremembah kapitala;
4. izkazu finančnih tokov;
5. stanju in spremembah rezervacij in izvršenih odpisih terjatev;
6. stanju prevzetih in morebitnih obveznosti;
7. prikazu učinkov konsolidacije;
8. izpolnjevanju pravil o obvladovanju tveganj;
9. delovanju notranje revizije;
10. načinu vodenja poslovnih knjig;
11. kvaliteti informacijskega sistema v banki;
12. pravilnost in popolnost obvestil in poročil Banki Slovenije,
13. vrednotenju bilančnih in zunajbilančnih postavk in računovodskih politikah.

(2) Banka Slovenije predpiše podrobnejšo obliko in najmanjši obseg ter vsebino revizijskega pregleda in revizorjevega poročila.

(3) Banka Slovenije lahko od revizorja zahteva dodatna pojasnila v zvezi z revizijskim pregledom.

(4) Če revizijski pregled oziroma poročilo ni opravljeno oziroma izdelano v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, Banka Slovenije zavrne poročilo in zahteva, da revizijski pregled opravi drug pooblaščeni revizor na stroške banke.

Objava povzetka revidiranega letnega poročila
122. člen


(1) Banka v dnevnem tisku oziroma strokovnem finančnem tisku, ki izhaja najmanj enkrat tedensko, objavi povzetek revidiranega letnega poročila in revidiranega konsolidiranega letnega poročila z mnenjem revizorja v 15 dneh po sprejemu letnega poročila, vendar najkasneje v šestih mesecih po preteku koledarskega leta.

(2) Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino povzetka iz prvega odstavka tega člena ter obseg podatkov, ki jih morajo objaviti podružnice bank, bank držav članic in tujih bank.

XI. NADZOR NAD BANKAMI

1. Splošne določbe

Nadzor nad bankami
123. člen


(1) Banka Slovenije opravlja nadzor nad bankami z namenom preverjanja, če banke spoštujejo pravila o obvladovanju tveganj in druga pravila, določena s tem zakonom in predpisi izdanimi na njegovi podlagi oziroma drugimi zakoni, ki urejajo poslovanje bank, in predpisi izdanimi na njihovi podlagi.

(2) Banka Slovenije opravlja nadzor tudi nad pravnimi osebami, povezanimi z banko, če je to potrebno zaradi nadzora nad poslovanjem banke.

(3) Če je za nadzor nad posamezno družbo iz drugega odstavka tega člena pristojen drug nadzorni organ, opravi Banka Slovenije pregled poslovanja te družbe v sodelovanju s pristojnim nadzornim organom.

(4) Banka Slovenije opravlja tudi nadzor nad hranilno kreditnimi službami z namenom preverjanja, če hranilno kreditne službe spoštujejo določbe tega zakona, ki se na podlagi prvega odstavka 241. člena tega zakona uporabljajo za hranilno kreditne službe, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi, ter določbe drugih zakonov, ki urejajo poslovanje bank, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.

Način opravljanja nadzora
124. člen


Banka Slovenije opravlja nadzor nad bankami s:
1. s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil bank in drugih oseb, ki so po določbah tega zakona oziroma drugih zakonov dolžne poročati Banki Slovenije oziroma jo obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah;
2. opravljanjem pregledov poslovanja bank;
3. izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu.

Letno nadomestilo za opravljanje nadzora
125. člen


(1) Za opravljanje nadzora in 1. in 2. točke 124. člena tega zakona plačujejo banke Banki Slovenije nadomestilo za nadzor, ki ga glede na višino tveganju prilagojene aktive iz prvega odstavka 70. člena tega zakona določa tarifa Banke Slovenije.

(2) Banka Slovenije lahko določi nadomestilo iz prvega odstavka tega člena največ v taki višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžne plačati vse banke za posamezno leto, ne preseže dejanskih stroškov nadzora iz 1. in 2. točke 124. člena tega zakona v tem letu.

(3) Če banka ne plača nadomestila, v rokih, ki jih določa tarifa Banke Slovenije, Banka Slovenije banki z odločbo naloži plačilo.

(4) Dokončna odločba iz tretjega odstavka tega člena je izvršilni naslov.

Stroški nadzora
126. člen


(1) Kadar je banki izrečen ukrep nadzora po tem zakonu mora Banki Slovenije plačati pavšalno nadomestilo stroškov postopka, ki ga glede na vrsto in obseg kršitev določa tarifa Banke Slovenije.

(2) O povrnitvi stroškov iz prvega odstavka tega člena odloči Banka Slovenije z odredbo oziroma odločbo o izreku ukrepa nadzora.

(3) Proti odločbi o povrnitvi stroškov iz drugega odstavka tega člena je dopusten upravni spor tudi če proti odredbi oziroma odločbi o izreku ukrepa nadzora upravni spor ni dopusten.

(4) Dokončna odločba iz tretjega odstavka tega člena je izvršilni naslov.

2. Poročanje

Redno poročanje
127. člen


(1) Banka mora poročati Banki Slovenije o naslednjih dejstvih in okoliščinah:
1. spremembah podatkov, ki se vpisujejo v sodni register;
2. sklicu skupščine in vseh sklepih, sprejetih na skupščini,
3. imetnikih delnic banke ter o pridobitvi oziroma spremembi kvalificiranih deležev iz 18. člena tega zakona,
4. razrešitvi in imenovanju članov uprave,
5. nameravanem odprtju, preselitvi, zaprtju ali začasnem prenehanju podružnice ali predstavništva, oziroma spremembah vrste poslov, ki jih opravlja podružnica,
6. vsaki načrtovani spremembi kapitala banke za 25% oziroma več,
7. pridobitvi oziroma odtujitvi delnic, poslovnih deležev oziroma članskih pravic v pravnih osebah oziroma o drugih spremembah glede teh naložb,
8. nastanku velike izpostavljenosti,
9. pomembnejših spremembah v strukturi kapitala,
10. prenehanju opravljanja določenih bančnih oziroma drugih finančnih storitev.

(2) Uprava banke mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o naslednjih dogodkih:
1. če je ogrožena likvidnost ali solventnost banke,
2. če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev oziroma prepoved opravljanja posameznih bančnih poslov ali drugih finančnih storitev,
3. če se finančni položaj banke spremeni tako, da banka ne dosega minimalnega kapitala iz 68. člena tega zakona,
4. če je banka začela z obširnejšo prenovo informacijskih sistemov ali če je banka začela z razvojem nove ponudbe storitev, ki so pretežno podprte z informacijsko tehnologijo,
5. drugih dogodkih, ki lahko vplivajo na varno in skrbno poslovanje banke.

Poročanje na zahtevo Banke Slovenije
128. člen


Banka mora na zahtevo Banke Slovenije posredovati poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora oziroma izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Banke Slovenije.


Predpis o poročanju
129. člen


Banka Slovenije izda sklep o poročanju, s katerim predpiše podrobnejšo vsebino poročil iz 127. člena tega zakona, ter način in roke poročanja o dejstvih in okoliščinah iz 127. člena tega zakona.

3. Ukrepi nadzora

3. 1. Splošna določba

Ukrepi nadzora
130. člen


Ukrepi nadzora nad banko po tem zakonu so:
1. odreditev odprave kršitev;
2. odreditev dodatnih ukrepov;
3. prepoved opravljanja določenih bančnih poslov oziroma drugih finančnih storitev;
4. odvzem dovoljenja;
5. izredna uprava;
6. prisilna likvidacija banke;
7. odločanje o razlogih za stečaj banke.

3. 2. Odprava kršitev

Odredba o odpravi kršitev
131. člen


(1) Banka Slovenije izda odredbo o odpravi kršitev, če pri opravljanju nadzora nad banko ugotovi:
1. da član uprave banke nima dovoljenja iz 25. člena tega zakona;
2. da banka ne izpolnjuje pogojev za opravljanje bančnih storitev oziroma drugih finančnih storitev iz 38. člena tega zakona oziroma drugega odstavka 6. člena tega zakona;
3. da banka opravlja druge finančne storitve, za katere ni pridobila dovoljenja Banke Slovenije, oziroma opravlja dejavnosti, ki jih po tem zakonu ne sme opravljati;
4. da banka krši pravila o obvladovanju tveganj;
5. da banka krši pravila o vodenju poslovnih knjig in poslovnih poročil, notranji reviziji oziroma o revidiranju letnih poročil;
6. da banka krši obveznosti poročanja in obveščanja;
7. da banka krši druge določbe tega zakona oziroma na njegovi podlagi izdanih predpisov oziroma drugih zakonov, ki urejajo poslovanje bank.

(2) V odredbi iz prvega odstavka tega člena določi Banka Slovenije rok za odpravo kršitev.

Poročilo o odpravi kršitev
132. člen


(1) Banka mora v roku iz drugega odstavka 131. člena tega zakona odpraviti ugotovljene kršitve in Banki Slovenije dostaviti poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev. Poročilu je potrebno priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene.

(2) Če iz poročila iz prvega odstavka tega člena in priloženih dokazov izhaja, da so bile kršitve odpravljene, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da so bile kršitve odpravljene. Banka Slovenije lahko pred izdajo odločbe opravi ponoven pregled poslovanja v obsegu, potrebnem za ugotovitev ali so kršitve odpravljene.

(3) Če je poročilo nepopolno oziroma iz poročila in priloženih dokazov ne izhaja, da so ugotovljene kršitve odpravljene, Banka Slovenije banki z odredbo naloži dopolnitev poročila in ji določi rok za dopolnitev.

(4) Banka Slovenije mora odločbo oziroma odredbo iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena izdati v dveh mesecih po prejemu poročila o odpravi kršitev, sicer se šteje, da so bile kršitve odpravljene.

Dodatni ukrepi za uresničevanje pravil o obvladovanju tveganj
133. člen


(1) Če Banka Slovenije pri izvajanju nadzora ugotovi, da banka huje krši pravila o obvladovanju tveganj, lahko z odredbo o odpravi kršitev odredi tudi naslednje dodatne ukrepe:
1. naloži upravi banke, da sprejme načrt ukrepov za zagotovitev minimalnega kapitala banke;
2. naloži upravi banke in nadzornemu svetu, da skličeta skupščino delničarjev banke ter predlagata sprejem ustreznih sklepov, kot na primer:
- sklep o povečanju osnovnega kapitala banke z novimi vložki,
- sklep o povečanju osnovnega kapitala banke iz sredstev dobička,
3. naloži nadzornemu svetu banke, da razreši člana oziroma člane uprave in imenuje novega člana oziroma člane uprave;
4. prepove banki dajanje posojil oziroma opravljanje bančnih oziroma drugih finančnih poslov za določene osebe z neprimerno kreditno boniteto;
5. prepove banki sklepanje poslov s posameznimi delničarji, člani uprave, nadzornega sveta, povezanimi družbami ali investicijskimi skladi, ki jih upravlja družba za upravljanje, ki je z banko povezana oseba;
6. naloži upravi banke, da sprejme in opravi ukrepe za:
- izboljšanje postopkov upravljanja s tveganji;
- spremembo področij poslovanja banke;
- omejitev dajanja posojil;
- izboljšanje postopkov izterjatve zapadlih terjatev banke;
- pravilno vrednotenje bilančnih in zunajbilančnih postavk;
- izboljšanje računovodsko informacijskega sistema;
- izboljšanje postopkov notranjih kontrol in notranjega revidiranja;
- druge ukrepe, potrebne za uresničitev pravil o obvladovanju tveganj:
7. naloži banki izvedbo ukrepov, določenih z zakonom o Banki Slovenije (Uradni list RS/I, št. 1/91).

(2) Šteje se, da banka huje krši pravila o obvladovanju tveganj, če:
1. ne dosega minimalnega kapitala iz 68. člena tega zakona;
2. ni organizirala poslovanja oziroma ne vodi tekoče poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter drugih administrativnih in poslovnih evidenc tako, da je mogoče kadarkoli preveriti ali posluje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj;
3. ne sprejme ukrepov in določi pravil za ustrezno vrednotenje bilančnih in zunajbilančnih postavk oziroma če te postavke vrednoti v nasprotju s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
4. opravlja druge finančne storitve, za katere ni pridobila dovoljenja Banke Slovenije, oziroma če opravlja dejavnosti, ki jih po tem zakonu ne sme opravljati;
5. sklepa pravne posle oziroma opravlja pravna dejanja, na podlagi katerih nastane izpostavljenost banke do posamezne osebe v nasprotju z določbami tega zakona;
6. izplača dividende v nasprotju s 93. členom tega zakona;
7. pogosto krši obveznosti pravočasnega in pravilnega poročanja, določene s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
8. sklepa navidezne posle z namenom napačnega prikazovanja finančnega položaja ali izpostavljenosti banke;
9. opravlja druge posle, ki lahko ogrozijo njeno likvidnost oziroma solventnost;
10. ne izpolnjuje obveznosti zagotavljanja sredstev za izplačilo zajamčenih vlog.

3. 3. Odvzem dovoljenja

Razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti
134. člen


(1) Banka Slovenije odvzame banki dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v naslednjih primerih:
1. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
2. če banka ne izpolnjuje pogojev glede kapitalske ustreznosti in drugih pogojev za poslovanje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj,
3. če banka ponavljajoče krši dolžnost pravočasnega in pravilnega poročanja oziroma obveščanja Banke Slovenije ali če kako drugače ovira opravljanje nadzora nad njenim poslovanjem,
4. če banka ravna v nasprotju z odredbo o odpravi kršitev,
5. če je banka odredila dodatni ukrep iz 3. točke prvega odstavka 133. člena tega zakona in nadzorni svet v roku, določenem za izvršitev dodatnega ukrepa ni razrešil člana oziroma članov uprave in imenoval novih,
6. če so podani razlogi za odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža iz drugega odstavka 21. člena tega zakona osebi, ki je neposredno oziroma posredno obvladujoča družba banke,
7. če banka ne izpolnjuje obveznosti v zvezi z zagotavljanjem sredstev za izplačilo zajamčenih vlog,
8. če banka ne izpolnjuje tehničnih, organizacijskih, kadrovskih oziroma drugih pogojev za opravljanje bančnih storitev.

(2) Če so hkrati podani razlogi za odvzem dovoljenja iz prvega odstavka tega člena in razlogi za prisilno likvidacijo iz 147. člena tega zakona, Banka Slovenije oba postopka združi.

(3) Če banka ne izpolnjuje tehničnih, kadrovskih, organizacijskih oziroma drugih pogojev za opravljanje posameznih vrst bančnih poslov oziroma za opravljanje posameznih finančnih storitev, Banka Slovenije lahko namesto odvzema dovoljenja z odločbo banki prepove opravljati te bančne posle oziroma druge finančne storitve.

(4) Za postopek v zvezi z izrekom prepovedi opravljanja posameznih vrst bančnih poslov oziroma drugih finančnih storitev se smiselno uporabljajo določbe o postopku za odvzem dovoljenja.

Pogojni odvzem dovoljenja
135. člen


(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Banka Slovenije hkrati izreče, da se odvzem dovoljenja ne bo izvršil, če banka v času, ki ga določi Banka Slovenije, ki pa ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od enega leta (preizkusna doba), ne bo storila nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje.

(2) Kadar Banka Slovenije izreče pogojni odvzem dovoljenja, lahko določi, da bo odvzem dovoljenja izvršen tudi, če banka v določenem roku ne odpravi kršitev, zaradi katerih ji je bil izrečen pogojni odvzem dovoljenja. Rok za izpolnitev teh obveznosti določi Banka Slovenije v mejah preizkusne dobe.

Preklic pogojnega odvzema dovoljenja
136. člen


Banka Slovenije prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če banka v preizkusni dobi stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje, oziroma če ne izpolni dodatnih pogojev iz drugega odstavka 135. člena tega zakona.

3. 4. Izredna uprava

Odločba o izredni upravi
137. člen


(1) Banka Slovenije izda odločbo o izredni upravi v naslednjih primerih:
1. če je banki odredila dodatne ukrepe iz prvega odstavka 133. člena tega zakona in banka v rokih določenih za izvajanje dodatnih ukrepov ni pričela z izvajanjem teh ukrepov oziroma jih ni izvedla,
2. če banka kljub izvedenim dodatnim ukrepom ne dosega minimalnega kapitala iz 68. člena tega zakona;
3. če bi nadaljnje poslovanje banke lahko ogrozilo njeno likvidnost oziroma solventnost.

(2) Z odločbo o izredni upravi določi Banka Slovenije rok trajanja izredne uprave, ki ne sme biti daljši od enega leta.

(3) Če Banka Slovenije izda odločbo o izredni upravi banki, ki ima podružnico v državi članici, mora še pred izdajo odločbe obvestiti pristojni nadzorni organ države članice. V obvestilu mora navesti tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.

(4) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi drugih javnih koristi, z izdajo odločbe iz tretjega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Banka Slovenije obvesti pristojni nadzorni organ takoj po izdaji odločbe.

Člani izredne uprave
138. člen


Z odločbo o izredni upravi Banka Slovenije imenuje dva ali več izrednih upraviteljev, ki so člani izredne uprave banke, in določi vrsto in obseg poslov, ki jih opravlja posamezni izredni upravitelj.

Vpis v sodni register
139. člen


(1) V sodni register se vpiše izdaja odločbe o izredni upravi. Hkrati se vpiše tudi ustrezna sprememba oseb, pooblaščenih za zastopanje banke.

(2) Predlog za vpis podatkov iz prvega odstavka tega člena mora izredna uprava vložiti v roku treh dni od prejema odločbe. Predlogu mora priložiti odločbo Banke Slovenije o izredni upravi.

Pravne posledice izredne uprave
140. člen


(1) V času trajanja izredne uprave izvršuje pristojnosti nadzornega sveta Banka Slovenije.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena ima Banka Slovenije pravico dajati izrednemu upravitelju navodila za vodenje poslov banke, ki so zanj obvezna.

(3) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na člana uprave, se uporabljajo tudi za izrednega upravitelja, če Banka Slovenije z navodili iz drugega odstavka tega člena ne določi drugače.

(4) Z dnem izdaje odločbe o izredni upravi prenehajo vse pristojnosti in pooblastila članom uprave in nadzornega sveta banke, ter pristojnosti skupščine, razen pristojnosti iz 143. člena tega zakona.

Pooblastila v času trajanja izredne uprave
141. člen


(1) Člani uprave morajo izredni upravi nemudoma omogočiti dostop do vse poslovne in druge dokumentacije banke in pripraviti poročilo o predaji poslov.

(2) Izredni upravi ali posameznemu izrednemu upravitelju morajo člani uprave banke na zahtevo dati vsa pojasnila oziroma dodatna poročila o poslovanju banke.

(3) Izredni upravitelj ima pravico odstraniti osebo, ki ovira njegovo delo, glede na okoliščine primera pa tudi zahtevati pomoč pristojnega organa za notranje zadeve.

Poročila izredne uprave
142. člen


(1) Izredna uprava mora najmanj vsake tri mesece izdelati in izročiti Banki Slovenije poročilo o finančnem stanju in pogojih poslovanja banke v izredni upravi.

(2) Izredna uprava mora v devetih mesecih po imenovanju izredne uprave izročiti Banki Slovenije poročilo o finančnem stanju in pogojih poslovanja banke v izredni upravi, skupaj z oceno ekonomske stabilnosti banke in možnosti za nadaljnje poslovanje banke, ki vključuje:
1. oceno in posledice prevzemanja izgub banke s strani delničarjev banke,
2. možnosti za alokacijo in razpršitev ostalih izgub banke,
3. nepredvidene odhodke, ki lahko vplivajo na obveznosti banke,
4. oceno možnih ukrepov za odpravo finančnih težav banke z oceno stroškov izvedbe teh ukrepov,
5. oceno pogojev za začetek prisilne likvidacije oziroma stečaja banke.

Povečanje osnovnega kapitala zaradi
zagotovitve ekonomske stabilnosti banke
143. člen


(1) Če Banka Slovenije na podlagi poročila izredne uprave iz prvega oziroma drugega odstavka 142. člena tega zakona oceni, da je zaradi zagotovitve minimalnega kapitala banke oziroma zaradi odprave vzrokov nelikvidnosti ali nesolventnosti banke, potrebno ustrezno povečati osnovni kapital banke z novimi denarnimi vložki, naloži izredni upravi, da skliče skupščino delničarjev banke in ji predlaga sprejem sklepa o takšnem povečanju osnovnega kapitala. Banka Slovenije lahko izredni upravi naloži, za kateri dan mora sklicati skupščino delničarjev banke, vendar mora med objavo sklica in zasedanjem skupščine delničarjev banke miniti najmanj teden dni.

(2) Izredna uprava mora objaviti sklic skupščine delničarjev banke zaradi odločanja o povečanju osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena najkasneje v roku 3 dni po prejemu naloga Banke Slovenije iz prvega odstavka tega člena.

(3) V sklicu skupščine morajo biti delničarji opozorjeni na pravne posledice iz 144. člena tega zakona.

Pravica odkupa delnic banke
144. člen


(1) Če skupščina delničarjev zavrne predlog sklepa iz prvega odstavka 143. člena tega zakona ali če prva prodaja delnic na podlagi sklepa, ki ga skupščina sprejme na predlog iz prvega odstavka 143. člena tega zakona ni uspešna, pridobi Banka Slovenije pravico v svojem imenu in za račun investitorja, ki izrazi resno namero vložiti sredstva za povečanje osnovnega kapitala banke, odkupiti delnice banke za ceno, doseženo na javni dražbi.

(2) Če namerava Banka Slovenije uresničiti odkupno pravico iz prvega odstavka tega člena, mora v roku 30 dni šteto od dne, ko je odkupno pravico pridobila, objaviti javno dražbo za prodajo delnic investitorju.

(3) V objavi javne dražbe določi Banka Slovenije izhodiščno ceno, na podlagi knjigovodske vrednosti delnic, ugotovljeni na podlagi revidirane bilance stanja banke na zadnji dan v mesecu pred pridobitvijo pravice odkupa, izdelani ob predpostavki nedelujočega podjetja.

(4) Na javni dražbi proda Banka Slovenije delnice tistemu zdražitelju, ki ponudi najvišjo ceno nad izhodiščno. Če na javni dražbi nihče ne ponudi najmanj izhodiščne cene, ponudi Banka Slovenije odkup po ceni, ki je za 5% nižja od izhodiščne, in nadaljuje z zniževanjem ponudbene cene za enak znesek dokler posamezni zdražitelj ne izjavi, da je pripravljen kupiti delnice.

(5) Hkrati z objavo dražbe izda Banka Slovenije klirinško depotni družbi nalog, da v centralnem registru v zvezi z delnicami banke vpiše prepoved razpolaganja v korist Banke Slovenije.
(6) Za vpis prepovedi razpolaganja in prenos delnic na investitorja, v čigar imenu je Banka Slovenije uresničila odkupno pravico se smiselno uporabljajo določbe Zakona o prevzemih.

(7) Ne glede na šesti odstavek tega člena, prenese klirinško depotna družba delnice banke na račun investitorja iz šestega odstavka tega člena šele, ko jo Banka Slovenije obvesti, da je investitor izvedel ustrezen postopek povečanja osnovnega kapitala banke.


Ocena rezultatov izredne uprave
145. člen


(1) Banka Slovenije mora najmanj enkrat na tri mesece oceniti rezultate izredne uprave.

(2) Banka Slovenije mora sprejeti končno oceno rezultatov izredne uprave najkasneje v treh mesecih po prejemu poročila iz drugega odstavka 142. člena tega zakona.

(3) Če Banka Slovenije oceni, da se je v času trajanja izredne uprave izboljšalo finančno stanje banke tako, da je banka dosegla minimalni kapital iz 68. člena tega zakona, in redno izpolnjuje svoje dospele obveznosti, mora Banka Slovenije izdati odločbo o prenehanju izredne uprave in odpoklicu izrednih upraviteljev.

(4) Če Banka Slovenije oceni, da se v času trajanja izredne uprave finančno stanje banke ni izboljšalo tako, da bi banka dosegla minimalni kapital iz 68. člena tega zakona oziroma da bi bila sposobno tekoče izpolnjevati dospele obveznosti, izda odločbo o začetku likvidacije oziroma o ugotovitvi pogojev za začetek stečaja banke.

(5) V primeru iz četrtega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije izda tudi odločbo o podaljšanju izredne uprave za največ šest mesecev, če ni pogojev za začetek stečaja banke in če Banka Slovenije oceni, da bo banka v nadaljnjih šestih mesecih lahko dosegla minimalni kapital iz 68. člena tega zakona.

Predčasno aktiviranje jamstva
146. člen


(1) Kadar med trajanjem izredne uprave zaradi povečanih dvigov vlog postane ogrožena likvidnost banke, lahko Banka Slovenije odloči, da se predčasno aktivira jamstvo za zajamčene vloge.

(2) Z odločbo iz prvega odstavka tega člena Banka Slovenije tudi prepove banki opravljati katerakoli izplačila razen izplačil iz naslova dospelih zajamčenih vlog in izplačila plač delavcem banke do višine zajamčenih plač.

(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena nakaže Banka Slovenije banki likvidna sredstva kot kredit za izplačilo dospelih zajamčenih vlog na poseben račun banke.

(4) Banka sme sredstva iz tretjega odstavka tega člena uporabiti samo za izplačilo dospelih zajamčenih vlog.

(5) Banka Slovenije lahko prepove opravljanje izplačil iz drugega odstavka tega člena za največ tri mesece.

(6) Če se do izteka roka iz petega odstavka tega člena finančno stanje banke ne izboljša tako, da je banka sposobna tekoče izpolnjevati vse dospele obveznosti, mora Banka Slovenije takoj izdati odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka.

(7) Če je po predčasnem aktiviranju jamstva nad banko začet stečajni postopek, se izplačila iz naslova zajamčenih vlog, ki jih je banka opravila po predčasnem aktiviranju jamstva, štejejo za izplačila zajamčenih vlog v primeru stečaja.

(8) Sredstva na računu iz tretjega odstavka tega člena ne morejo biti predmet izvršbe, v primeru stečaja pa se izločijo iz stečajne mase in nakažejo na poseben račun banke prevzemnice.

(9) Za jamstvo iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 153., 155., 158. in 159. člena tega zakona.

Predčasno aktiviranje jamstva za zajamčene vloge
v banki, ki ima podružnico v drugi državi članici
146.a člen


(1) Kadar Banka Slovenije v času trajanja izredne uprave v banki, ki ima podružnico v drugi državi članici, izda odločbo o predčasnem aktiviranju jamstva za zajamčene vloge, mora še pred izdajo odločbe obvestiti pristojni nadzorni organ države članice. V obvestilu mora navesti tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.

(2) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi drugih javnih koristi, z izdajo odločbe iz prvega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Banka Slovenije obvesti pristojni nadzorni organ takoj po izdaji odločbe.

(3) Banka Slovenije mora odločbo iz prvega odstavka tega člena, v obliki povzetka, objaviti v Uradnem listu Evropskih skupnosti in v dveh časopisih države članice, v kateri ima banka podružnico. Povzetek odločbe se objavi v slovenskem jeziku in v jeziku države članice, v kateri ima banka podružnico.

(4) Objava povzetka mora vsebovati zlasti naslednje:
- pravno podlago in razloge za izdajo odločbe;
- ime in naslov organa, ki bo odločal o pritožbi zoper odločbo;
- rok za vložitev pritožbe zoper odločbo.

3. 5. Prisilna likvidacija

Razlogi za začetek prisilne likvidacije
147. člen


(1) Banka Slovenije izda odločbo o začetku prisilne likvidacije v naslednjih primerih:
1. če na podlagi poročila iz drugega odstavka 142. člena tega zakona oceni, da se v času trajanja izredne uprave finančno stanje ni izboljšalo tako, da bi banka dosegla minimalni kapital iz 68. člena tega zakona in ni pogojev za začetek stečajnega postopka,
2. če skupščina delničarjev zavrne predlog sklepa iz prvega odstavka 143. člena tega zakona ali če prva prodaja delnic na podlagi sklepa, ki ga skupščina sprejme na predlog iz prvega odstavka 143. člena tega zakona ni uspešna, in ni pogojev za uresničitev odkupne pravice iz 144. člena tega zakona, in ni pogojev za začetek stečajnega postopka,
3. če je banki odvzeto dovoljenje za opravljanje bančnih storitev,
4. če je članu uprave banke pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave oziroma če je član uprave razrešen ali odpoklican oziroma če član uprave ne opravlja funkcije člana uprave več kot šest mesecev, in nadzorni svet v roku treh mesecev ne imenuje novega člana uprave v skladu s tem zakonom ter banka zaradi tega nima najmanj dveh članov uprave,
5. če je dovoljenje za opravljanje bančnih storitev prenehalo zaradi razlogov iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 41. člena tega zakona in skupščina banke v dveh mesecih od izdaje sklepa, s katerim Banka Slovenije ugotovi, da je dovoljenje prenehalo, ni sprejela sklepa o spremembi dejavnosti banke iz tretjega odstavka 32. člena tega zakona.

(2) Banka Slovenije mora izdati odločbo o začetku prisilne likvidacije v roku 8 dni, ki teče
1. v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena od izteka roka za sprejem končnega poročila o oceni rezultatov izredne uprave iz drugega odstavka 145. člena tega zakona,
2. v primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena od dneva, ko je skupščina zavrnila predlog iz prvega odstavka 143. člena tega zakona oziroma od dneva, ko je iztekel rok za vpis in vplačilo delnic na podlagi neuspešne prve prodaje,
3. v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena od dneva izdaje odločbe o odvzemu dovoljenja,
4. v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena od izteka trimesečnega roka za imenovanje novega člana uprave,
5. v primeru iz 5. točke prvega odstavka tega člena od izteka dvomesečnega roka za sprejem sklepa o spremembi dejavnosti.

Likvidacijski upravitelji
148. člen


(1) Z odločbo o začetku prisilne likvidacije Banka Slovenije imenuje dva ali več likvidacijskih upraviteljev, in določi vrsto in obseg poslov, ki jih opravlja posamezni likvidacijski upravitelj.

(2) Likvidacijski upravitelj je dolžan redno in na primeren način obveščati vse upnike o poteku postopka likvidacije.

(3) Banka Slovenije z odločbo iz prvega odstavka tega člena določi vsebino obvestil in roke iz drugega odstavka tega člena.

Pravne posledice prisilne likvidacije
149. člen


(1) Z dnem izdaje odločbe o prisilni likvidaciji prenehajo vse pristojnosti in pooblastila članom uprave in članom nadzornega sveta banke, ter pooblastila skupščine, razen pristojnosti na podlagi določb iz 1. točke 150. člena tega zakona.

(2) V postopku prisilne likvidacije izvršuje pristojnosti nadzornega sveta banke in pristojnosti skupščine, razen pristojnosti na podlagi določb iz 1. točke 150. člena tega zakona, Banka Slovenije.

Postopek prisilne likvidacije
150. člen


Če v tem podrazdelku ni drugače določeno, se za postopek prisilne likvidacije banke smiselno uporabljajo določbe:
1. 374. člena, 376. člena, 380. člena, 381. člena, 384. člena, prvega odstavka 385. člena, 386. člena, 387. člena, 388. člena, 389. člena, 390. člena, 392. člena in 393. člena ZGD, ter
2. 139. člena, tretjega odstavka 140. člena in 141. člena tega zakona.

Prepoved sklepanja novih poslov
151. člen


V postopku prisilne likvidacije banka ne sme sklepati nobenih novih poslov, razen tistih, ki so potrebni za unovčenje likvidacijske mase.

Nastop stečajnega razloga
152. člen


Če likvidacijski upravitelji ugotovijo, da premoženje banke ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov banke, ali da banka nima zadosti likvidnih sredstev, da bi lahko ob dospelosti izplačala terjatve upnikov na podlagi pogodb o depozitu oziroma drugih terjatev upnikov, morajo o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije.

3.6. Posebne določbe za banko, ki ima podružnico v drugi državi članici in za banko države članice, ki ima podružnico na območju Republike Slovenije

Neposredni učinek odločb pristojnih organov držav članic
152.a člen


Odločba o začetku postopka, ki ima enak učinek kot odločba o prenehanju banke po tem zakonu, nad banko države članice, ki ima podružnico v Republiki Sloveniji, ki jo izda pristojni organ države članice, kjer je sedež banke, ima brez posebnega postopka priznanja in izvršitve, neposredni učinek na območju Republike Slovenije in sicer takoj, ko postane izvršljiva v državi članici.

Obveščanje pristojnih nadzornih organov države članice
o začetku postopka prisilne likvidacije
152.b člen


(1) Če ima banka podružnico v drugi državi članici, Banka Slovenije o tem, da bo izdala odločbo o začetku postopka prisilne likvidacije, obvesti pristojni nadzorni organ države članice, v kateri ima banka podružnico. V obvestilu mora navesti tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.

(2) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi drugih javnih koristi, z izdajo odločbe iz prejšnjega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Banka Slovenije obvesti pristojni nadzorni organ takoj po izdaji odločbe.

Objava povzetka odločbe o začetku postopka prisilne
likvidacije v Uradnem listu Evropskih skupnosti
152.c člen


(1) Banka Slovenije mora odločbo o začetku postopka prisilne likvidacije, v obliki povzetka, v slovenskem jeziku objaviti v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Povzetek odločbe mora objaviti tudi v dveh nacionalnih časopisih države članice, v kateri ima banka podružnico.

(2) Objava povzetka mora vsebovati zlasti:
- ime in naslov organa, ki bo vodil postopek prisilne likvidacije;
- pravo, po katerem bo tekel postopek prisilne likvidacije;
- imena likvidacijskih upraviteljev;
- rok za prijavo terjatev in pravne posledice, če upnik terjatve ne prijavi.

Prijava terjatev upnikov iz države članice
152.č člen


(1) Upnik prijavi terjatev v likvidacijsko maso v slovenskem jeziku ali v uradnem jeziku države članice, kjer ima prebivališče oziroma sedež. Likvidacijski upravitelj lahko zahteva od upnika, da predloži prevod prijave terjatve v slovenski jezik.

(2) Banka Slovenije predpiše vsebino obrazca za prijavo terjatev upnikov iz države članice.

Likvidacijski upravitelj
152.d člen


(1) Likvidacijskega upravitelja, ki je imenovan z odločbo Banke Slovenije na podlagi tega zakona, se lahko pooblasti za izvrševanje njegovih pristojnosti tudi na območju države članice, kjer ima banka podružnico.

(2) Likvidacijski upravitelj lahko imenuje tudi osebe za pomoč in, če je to primerno, za zastopanje v državi članici, kjer ima banka podružnico.

(3) Likvidacijski upravitelj, imenovan z odločbo pristojnega nadzornega organa države članice, lahko opravlja dejanja v postopku prisilne likvidacije v Republiki Sloveniji s pristojnostmi, ki jih ima v državi članici, razen tistih, ki pomenijo uporabo prisilnih ukrepov. Pri tem mora spoštovati zakonodajo Republike Slovenije.

(4) Imenovanje za likvidacijskega upravitelja se dokazuje z overjenim izvodom originalne odločbe, s katero je imenovan. Od likvidacijskega upravitelja iz države članice, ki opravlja dejanja v postopku prisilne likvidacije v Republiki Sloveniji, lahko Banka Slovenije zahteva prevod odločbe v slovenski jezik.

3.7. Prisilna likvidacija podružnice tuje banke
152.e člen


(1) Če Banka Slovenije začne postopek prisilne likvidacije nad podružnico tuje banke, mora še pred izdajo odločbe obvestiti vse pristojne nadzorne organe držav članic, v katerih ima tuja banka podružnice. V obvestilu mora navesti pravne posledice in dejanske učinke takšnega postopka.

(2) Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi drugih javnih koristi, s sprejemom odločbe iz prvega odstavka ni mogoče odlašati, Banka Slovenije obvesti pristojni nadzorni organ takoj po izdaji odločbe.

(3) Banka Slovenije mora v postopku prisilne likvidacije iz prvega odstavka tega člena, uskladiti svoja dejanja z dejanji pristojnih nadzornih organov drugih držav članic. K usklajevanju svojih dejanj so zavezani tudi likvidacijski upravitelji.

XII. ZAJAMČENE VLOGE

Zajamčena vloga
153. člen


(1) Vloga po tem zakonu je skupno stanje vseh terjatev fizične ali pravne osebe do banke na podlagi:
1. pogodbe o vodenju transakcijskega računa,
2. hranilne vloge,
3. denarnega depozita,
4. potrdila o depozitu oziroma blagajniškega zapisa, če sta izdana kot imenski vrednostni papir.

(2) Zajamčena vloga po tem zakonu je stanje vloge do višine 5,100.000 tolarjev na dan začetka stečaja nad banko.

(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena niso zajamčene vloge, ki se glasijo na prinosnika.

(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena niso zajamčene vloge naslednjih oseb:
1. drugih bank in drugih finančnih organizacij, ki so jih vložile v svojem imenu in za svoj račun,
2. vloge v zvezi s posli, zaradi katerih je bil imetnik vloge pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje pranja denarja,
3. vloge držav, centralnih bank in lokalnih skupnosti,
4. vloge članov uprave in nadzornega sveta banke ter njihovih ožjih družinskih članov,
5. vloge delničarjev banke, ki so v kapitalu banke oziroma pri glasovanju posredno ali neposredno udeleženi z najmanj 5%,
6. vloge pravnih oseb, ki so od banke odvisne družbe,
7. vloge članov uprave in nadzornega sveta pravnih oseb iz 5. in 6. točke tega odstavka in njihovih ožjih družinskih članov,
8. vloge, ki se glede na svoje lastnosti upoštevajo pri izračunu kapitala banke,
9. vloge pravnih oseb, ki so velike oziroma srednje družbe po ZGD.

(5) Banka mora v vseh prostorih, v katerih posluje s strankami, na vidnem mestu objaviti informacijo o sistemu jamstva za vloge.

(6) Pri oglaševanju bančnih storitev sme banka v zvezi z jamstvom za vloge navesti le, kateremu sistemu zajamčenih vlog pripada brez navedbe drugih podrobnosti (na primer ravni in obsega jamstva). Za oglaševanje po prejšnjem stavku se ne šteje oglaševanje v poslovnih prostorih banke in na domačih straneh banke na svetovnem spletu.

Predpis o zajamčenih vlogah
154. člen


Banka Slovenije predpiše:
1. način izračuna višine likvidnih naložb iz 156. člena tega zakona in podrobnejše lastnosti vrednostnih papirjev, ki so predmet teh naložb;
2. podrobnejše pogoje in postopke za zagotavljanje sredstev za izplačilo zajamčenih vlog in za uresničitev jamstva.


Jamstvo za izplačilo zajamčenih vlog
155. člen


(1) Banke s sedežem v Republiki Sloveniji jamčijo za izplačilo zajamčenih vlog pri banki, nad katero je bil začet stečajni postopek, v obsegu in na način, določen s tem zakonom.

(2) Posamezna banka jamči za izplačilo zajamčenih vlog pri drugi banki v obsegu, ki je enak deležu, ki ga glede na vsoto zajamčenih vlog pri vseh bankah, zmanjšano za vsoto zajamčenih vlog, ki so predmet jamstva, predstavlja vsota zajamčenih vlog pri posamezni banki.

Likvidne naložbe za izplačilo zajamčenih vlog
156. člen


Zaradi zagotavljanja likvidnih sredstev potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog mora banka sredstva v višini, določeni s predpisom Banke Slovenije iz 154. člena tega zakona naložiti v vrednostne papirje, ki imajo lastnosti, določene s predpisom Banke Slovenije iz 154. člena tega zakona.

Prevzem obveznosti izplačila zajamčenih vlog
157. člen


(1) Z dnem začetka stečaja nad banko prevzame Banka Slovenije v svojem imenu in za račun banke v stečaju obveznost izplačila zajamčenih vlog banke v stečaju.

(2) Izplačilo zajamčenih vlog opravi banka prevzemnica.

(3) Banka Slovenije zagotovi banki prevzemnici likvidna sredstva za izplačila zajamčenih vlog iz prvega odstavka tega člena.

(4) Banka prevzemnica sme sredstva iz tretjega odstavka tega člena uporabiti samo za izplačilo zajamčenih vlog.

Poziv za vplačilo sredstev
158. člen


Banka Slovenije naloži bankam iz prvega odstavka 155. člena tega zakona, da vplačajo ustrezen del sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog.


Vrnitev vplačanih sredstev
159. člen


Banka Slovenije po izplačilu terjatev iz naslova zajamčenih vlog iz stečajne mase prenakaže sredstva, ki jih je prejela, bankam v sorazmerju z višino sredstev, ki so jih vplačale v skladu s 158. členom tega zakona.

XIII. STEČAJ BANKE

Prepoved prisilne poravnave
160. člen


Nad banko ni mogoče začeti postopka prisilne poravnave.

Uporaba določb za stečajni postopek
161. člen


(1) Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za stečaj banke uporabljajo določbe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in 39/97 - v nadaljnjem besedilu: ZPPSL).

(2) Če banka opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev, se za pravna razmerja v zvezi s temi storitvami uporabljajo tudi posebne določbe navedenega zakona o stečaju borzno posredniških družb.

Stečajni razlogi
162. člen


Banka Slovenije izda odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka v naslednjih primerih:
1. če na podlagi poročila iz drugega odstavka 142. člena tega zakona oceni, da se v času trajanja izredne uprave finančno stanje ni izboljšalo, in banka kljub izredni upravi ni sposobna tekoče izpolnjevati dospelih obveznosti,
2. če pri opravljanju nadzora nad banko ugotovi, da premoženje banke ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov banke.

Banka prevzemnica
163. člen


(1) Z odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka imenuje Banka Slovenije banko, ki bo prevzela posle banke v stečaju v zvezi z izplačilom zajamčenih vlog (v nadaljnjem besedilu: banka prevzemnica).

(2) Banka prevzemnica ima pravico do povrnitve dejanskih stroškov, povezanih z izplačilom zajamčenih vlog.

Začetek stečajnega postopka
164. člen


(1) Banka Slovenije mora pri pristojnem sodišču vložiti predlog za začetek stečajnega postopka naslednji delovni dan po izdaji pisnega odpravka odločbe o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka. Predlogu mora priložiti odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka.

(2) Sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka brez ponovnega preizkusa pogojev za začetek stečajnega postopka v roku treh delovnih dni od vložitve predloga iz prvega odstavka tega člena.

(3) Proti sklepu o začetku stečajnega postopka iz drugega odstavka tega člena ni pritožbe.

Uporaba določil v postopku stečaja nad banko,
ki ima podružnico v državi članici
164.a člen


V primeru začetka stečajnega postopka nad banko, ki ima podružnico v državi članici, se smiselno uporabljajo tudi določbe 152.b, 152.c, 152.č in 152.d člena ter drugega odstavka 148. člena, s tem da sklep o začetku stečajnega postopka v obliki povzetka v Uradnem listu Evropskih skupnosti in dveh nacionalnih časopisih države članice, v kateri ima banka podružnico, objavi stečajno sodišče. Terjatve upnikov se prijavijo stečajnemu sodišču.

Obveščanje znanih upnikov o začetku stečajnega
postopka nad banko, ki ima podružnico v državi članici
164.b člen


(1) O izdaji odločbe o začetku stečajnega postopka mora stečajni upravitelj posamično, v slovenskem jeziku, obvestiti tudi vse znane upnike banke, ki so poslovali preko podružnice banke v državi članici in imajo prebivališče ali sedež v državi članici, in sicer z obrazcem, na katerem je v vseh uradnih jezikih Evropskih skupnosti naslov: »Poziv za prijavo terjatev. Roki, ki jih je potrebno spoštovati«.

(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati zlasti:
- ime in naslov organa, ki bo vodil stečajni postopek;
- rok, v katerem morajo upniki stečajnemu senatu prijaviti svoje terjatve in posledice zamujenih rokov;
- informacije o pravicah in dolžnostih upnikov glede na uvedbo stečajnega postopka.


Stečajni upravitelj
165. člen


(1) Stečajnega upravitelja imenuje sodišče na predlog Banke Slovenije. Banka Slovenije lahko za stečajnega upravitelja predlaga samo osebo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja.

(2) Če nastopijo razlogi za razrešitev stečajnega upravitelja, mora sodišče pred odločitvijo o njegovi razrešitvi o razlogih obvestiti Banko Slovenije in jo pozvati, da se o razlogih izjavi v roku, ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od osmih dni.

Izplačilo zajamčenih vlog
166. člen


(1) Banka v stečaju in banka prevzemnica morata v 10 dneh po začetku stečajnega postopka ugotoviti stanje vseh zajamčenih vlog na dan izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka nad banko in zapisnik poslati Banki Slovenije.

(2) Banka Slovenije potrdi zapisnik iz prejšnjega odstavka tega člena najkasneje v 10 dneh po njegovem prejemu in ga pošlje sodišču, ki vodi stečajni postopek.

(3) Banka Slovenije mora banki prevzemnici zagotoviti likvidna sredstva za izplačilo zajamčenih vlog najkasneje v roku treh mesecev šteto od začetka stečaja nad banko.

(4) Zajamčene vloge v tujih valutah se izplačajo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan začetka stečajnega postopka.

Mnenje Banke Slovenije
167. člen


(1) Kadar sodišče v zvezi z unovčevanjem stečajne mase po ZPPSL, odloča na podlagi predhodnega mnenja upniškega odbora, mora v primeru stečaja banke pridobiti tudi mnenje Banke Slovenije.

(2) Za mnenje Banke Slovenije iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe ZPPSL o mnenju upniškega odbora.

Obveščanje Banke Slovenije
168. člen


Izvod poročil stečajnega upravitelja o poteku stečajnega postopka vroči sodišče tudi Banki Slovenije.


Terjatve iz naslova zajamčenih vlog
169. člen


(1) Terjatev Banke Slovenije iz naslova sredstev iz tretjega odstavka 146. člena in tretjega odstavka 157. člena tega zakona, ki jih je zagotovila za izplačalo zajamčenih vlog, se iz stečajne mase izplača kot strošek stečajnega postopka pred poplačilom terjatev iz drugega in tretjega odstavka 160. člena ZPPSL.

(2) Določba prvega odstavka tega člena velja tudi za terjatve banke prevzemnice iz drugega odstavka 163. člena tega zakona.

XIV. NADZOR NAD DRUGIMI OSEBAMI

Uporaba določb o postopku
170. člen


(1) V postopku nadzora nad drugimi osebami se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadzoru nad bankami, če ni v tem poglavju drugače določeno.

(2) Postopek nadzora nad drugo osebo začne Banka Slovenije na podlagi prijave tržnega inšpektorja oziroma drugega državnega organa.

Nadzor nad drugimi osebami
171. člen


(1) Banka Slovenije izvaja nadzor nad osebami, ki poleg drugih dejavnosti ali kot edino dejavnost opravljajo bančne storitve, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobile dovoljenje Banke Slovenije.

(2) Če iz podatkov, s katerimi Banka Slovenije razpolaga, izhaja, da oseba opravlja bančne storitve, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, izda tej osebi odredbo, s katero ji naloži, da preneha z opravljanjem teh storitev.

(3) V primeru iz drugega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije še pred izdajo odredbe opravi pregled poslovnih knjig in druge dokumentacije osebe in zbere druge dokaze, zaradi ugotovitve, ali oseba opravlja bančne storitve.

(4) V odredbi iz drugega odstavka tega člena Banka Slovenije osebi naloži, da v roku, ki ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 15 dni, predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je opravila v zvezi s prenehanjem opravljanja bančnih storitev ter v katerem se oseba lahko izjavi o utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe. Oseba mora poročilu priložiti dokaze, iz katerih izhaja, da je opravila ukrepe v zvezi s prenehanjem opravljanja bančnih storitev.

(5) Če pravna oseba, pri kateri se opravlja nadzor, ne ravna po odredbi iz drugega odstavka tega člena, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da obstoji razlog za likvidacijo te osebe.

(6) Odločba iz petega odstavka tega člena mora biti obrazložena.

(7) Na podlagi dokončne odločbe iz petega odstavka tega člena začne pristojno sodišče na predlog Banke Slovenije postopek likvidacije.

(8) Banka Slovenije izvaja tudi nadzor nad osebami, ki v nasprotju s prepovedjo, določeno v 5. členu tega zakona, sprejemajo depozite od javnosti. Za nadzor iz prejšnjega stavka se smiselno uporabljajo določbe prvega do sedmega odstavka tega člena.

XV. POSTOPEK ODLOČANJA BANKE SLOVENIJE V POSAMIČNIH ZADEVAH

1. Splošne določbe

Uporaba določb o postopku
172. člen


(1) Banka Slovenije odloča o posamičnih zadevah, za katere je pristojna po tem zakonu, po postopku, določenem v tem poglavju, če ni v drugih poglavjih tega zakona ali drugem zakonu drugače določeno.

(2) Če ni v tem zakonu drugače določeno, se za postopek odločanja Banke Slovenije uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.

(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena v postopku odločanja Banke Slovenije ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti vložiti izrednih pravnih sredstev.

Izjave strank
173. člen


Stranke dajejo svoje izjave pisno.

Možnost izjave
174. člen


(1) Pred izdajo odločbe, ki jo izda po uradni dolžnosti in proti kateri ni ugovora, mora Banka Slovenije stranko pozvati, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev, kolikor zakon v posameznem primeru ne določa drugačnega načina zagotovitve možnosti stranki, da se izjavi.

(2) Poziv iz prvega odstavka tega člena mora obsegati:
1. določno navedbo dejstev in okoliščin, o katerih naj se stranka izjavi, in dokazov, iz katerih ta dejstva izhajajo;
2. rok za izjavo, ki ne sme biti krajši od 8 dni;
3. pouk stranki, da mora izjavi priložiti listinske dokaze, če se nanje sklicuje in da po preteku roka za izjavo ne bo imela pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

(3) V izjavi lahko stranka navaja dejstva, iz katerih izhaja, da dejstva in okoliščine, navedene v pozivu iz prvega odstavka tega člena, niso podane in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se stranka v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze izjavi priložiti.

(4) Če stranka izjavi ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe zakona o nepopolnih vlogah, temveč Banka Slovenije pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.

(5) Po izteku roka za izjavo stranka nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena, Banka Slovenije pred izdajo odločbe o izredni upravi banki ni dolžna zagotoviti možnosti, da se izjavi, če je razlog za izredno upravo okoliščina, da je banka postala nelikvidna.

Izključitev pritožbe
175. člen


Proti odločbam Banke Slovenije ni pritožbe.

2. Postopek sodnega varstva

2. 1. Skupne določbe

Postopek sodnega varstva
176. člen


(1) Sodno varstvo proti odločbam Banke Slovenije se zagotavlja v postopku, določenem s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: postopek sodnega varstva).

(2) Za postopek sodnega varstva iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe ZUS (Uradni list RS, št. 50/97), če ni s tem zakonom drugače določeno.


Pravica do sodnega varstva
177. člen


(1) Proti odločbam Banke Slovenije je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena proti naslednjim odločbam ni posebnega postopka sodnega varstva:
1. proti odločbi, s katero Banka Slovenije odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo;
2. proti odločbi, s katero Banka Slovenije začne postopek za odvzem dovoljenja.

(3) Odločba iz 1. točke drugega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki jo je Banka Slovenije izdala, ker subjekt nadzora ni ravnal v skladu z odredbo Banke Slovenije.

(4) Odločba iz 2. točke drugega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi o odvzemu dovoljenja.

(5) Ne glede na 1. točko drugega odstavka tega člena je proti odločbi, s katero Banka Slovenije odloči o ugovoru iz 3. točke prvega odstavka 133. člena tega zakona, dovoljeno začeti postopek sodnega varstva.

Pristojnost in sestava sodišča
178. člen


V postopku sodnega varstva odloča Vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov.

Tožba in odgovor na tožbo
179. člen


(1) Tožbo je potrebno vložiti v roku osmih dni.

(2) Rok za odgovor na tožbo je osem dni.

Nova dejstva in dokazi
180. člen


Tožnik v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

Meje preizkusa
181. člen


Sodišče preizkusi odločbo Banke Slovenije v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz tretjega odstavka 25. člena ZUS.

Seja
182. člen


Sodišče odloča praviloma brez obravnave.

Pravna sredstva
183. člen


Proti sodbi oziroma sklepu, izdanem v postopku sodnega varstva ni pritožbe.

2.2. Postopek sodnega varstva proti odločbi o prenehanju banke

Uporaba določb
184. člen


Določbe tega podrazdelka se uporabljajo v postopku sodnega varstva proti odločbi o začetku prisilne likvidacije ali proti odločbi o ugotovitvi pogojev za začetek stečaja (v nadaljnjem besedilu: odločba o prenehanju banke).

Tožnik
185. člen


(1) Tožbo proti odločbi o prenehanju banke lahko vloži:
1. banka,
2. delničarji, katerih skupni deleži dosegajo najmanj desetino osnovnega kapitala ali nominalni znesek 100,000.000 tolarjev.

(2) Če je tožnik banka, jo v postopku sodnega varstva zastopa uprava, ki so ji zaradi odločbe o prenehanju banke prenehala druga pooblastila in pristojnosti.

Nova dejstva in dokazi
186. člen


(1) Ne glede na določbo 180. člena tega zakona lahko tožnik v tožbi proti odločbi o prenehanju banke navaja nova dejstva in nove dokaze. Če se v tožbi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze tožbi priložiti.

(2) Banka Slovenije lahko v odgovoru na tožbo navaja nova dejstva in nove dokaze. Če se v odgovoru na tožbo sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze odgovoru na tožbo priložiti.

(3) Če tožnik oziroma Banka Slovenije tožbi oziroma odgovoru na tožbo ne priloži listinskih dokazov, na katere se sklicuje, se ne uporabljajo določbe o nepopolnih vlogah, temveč sodišče pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so tožbi oziroma odgovoru na tožbo priloženi.

(4) Po izteku roka za vložitev tožbe oziroma odgovora na tožbo stranke nimajo pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

Glavna obravnava in seja
187. člen


(1) Sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi.

(2) Sodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku izdaje odločbe o prenehanju banke popolno in pravilno ugotovljeno ali pa to ni sporno.

Odločanje
188. člen


(1) Če sodišče ugotovi, da so podani razlogi, zaradi katerih bi lahko po 61. členu ZUS upravni akt odpravilo in s sodbo odločilo o stvari, sodišče odločbe o prenehanju banke ne odpravi temveč s sodbo samo ugotovi, da je odločba o prenehanju banke nezakonita in da ni bilo pogojev za začetek prisilne likvidacije oziroma stečaja.

(2) Sodba iz prvega odstavka tega člena ne vpliva na tek postopka prisilne likvidacije oziroma stečaja.

(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko delničarji uveljavijo morebitne odškodninske zahtevke proti Banki Slovenije v pravdi.

(4) Proti sodbi, s katero sodišče odloči v postopku sodnega varstva proti odločbi o prenehanju banke, je, ne glede na določbo 183. člena tega zakona, dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče v senatu sedmih sodnikov.


3. Postopek nadzora

3. 1. Splošne določbe

Uporaba določb
189. člen


(1) Določbe tega razdelka o postopku nadzora veljajo v vseh postopkih nadzora, ki ga opravlja Banka Slovenije na podlagi določb tega zakona, kolikor zakon za posamezen postopek nadzora ne določa drugače.

(2) Če ni v tem razdelku posebnih določb, veljajo v postopku nadzora splošne določbe poglavja o postopku odločanja Banke Slovenije.

Stranka postopka nadzora
190. člen


(1) Stranka postopka nadzora je oseba, nad katero Banka Slovenije opravlja nadzor (v nadaljevanju: subjekt nadzora).

(2) Stranke postopka nadzora nad banko so tudi člani uprave banke.

Vročanje
191. člen


(1) Spis se subjektu nadzora, ki je pravna oseba oziroma podjetnik posameznik, vroči tako, da se spis izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki se najde v pisarni oziroma poslovnem prostoru.

(2) Vročitve članom uprave banke se opravljajo z vročanjem banki. Šteje se, da je z vročitvijo banki opravljena tudi vročitev članom uprave.

(3) Kadar stranko v postopku nadzora zastopa odvetnik, se šteje, da je vročitev stranki opravljena, če je spis vročen odvetniku oziroma zaposlenemu v odvetniški pisarni.

(4) Subjektu nadzora, ki ni oseba iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena, se spisi vročijo tako, da se mu izročijo v stanovanju ali poslovnem prostoru osebe, pri kateri je zaposlen.

Nadomestna osebna vročitev
192. člen


(1) Če se vročitev spisa, ki ga je potrebno vročiti osebno, ne da opraviti tako, kot je predpisano v 191. členu tega zakona, pa ni ugotovljeno, da je tisti, ki mu je treba spis vročiti odsoten, ga izroči vročevalec Banki Slovenije. Na vratih oziroma v poštnem nabiralniku stanovanja ali poslovnega prostora naslovnika oziroma osebe, pri kateri je ta zaposlen, vročevalec pusti pismeno sporočilo, v katerem je navedeno, kje se spis nahaja in rok 8 dni, v katerem mora naslovnik spis dvigniti. Na sporočilu in na samem spisu navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je sporočilo pustil na vratih oziroma poštnem nabiralniku naslovnika, oziroma osebe, pri kateri je ta zaposlen, ter se podpiše.

(2) Če naslovnik spisa ne dvigne v roku 8 dni, se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo sporočilo puščeno na vratih oziroma v poštnem nabiralniku prostorov iz prejšnjega odstavka, na kar je potrebno naslovnika opozoriti v samem sporočilu.

Posredna vročitev
193. člen


Če se vročitev spisa, ki ga ni potrebno vročiti osebno, ne da opraviti tako, kot je predpisano v 191. členu tega zakona, vročevalec spis pusti na vratih oziroma v poštnem nabiralniku stanovanja ali poslovnih prostorov naslovnika oziroma osebe, pri kateri je zaposlen. Vročevalec na spisu navede vzrok takšne vročitve in datum ter se podpiše. Šteje se, da je s tem vročitev opravljena.

3. 2. Opravljanje nadzora

Opravljanje nadzora
194. člen


Banka Slovenije opravlja nadzor:
1. s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil bank in drugih oseb, ki so po določbah tega zakona oziroma drugih zakonov dolžne poročati Banki Slovenije oziroma jo obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah;
2. z opravljanjem pregledov poslovanja subjektov nadzora.

Pooblaščene osebe
195. člen


(1) Pregled poslovanja banke opravi strokovni delavec Banke Slovenije, ki ga za opravljanje pregleda pooblasti guverner Banke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: inšpektor Banke Slovenije).

(2) Za izvajanje posameznih nalog v zvezi s pregledi poslovanja lahko guverner Banke Slovenije pooblasti pooblaščenega revizorja ali drugo strokovno usposobljeno osebo.

(3) Pooblaščene osebe iz drugega odstavka tega člena imajo pri opravljanju nalog pregleda poslovanja, za katere jih je pooblastil guverner Banke Slovenije, enake pristojnosti kot Banka Slovenije.

Obseg pregleda
196. člen


(1) Banka mora pooblaščeni osebi omogočiti pregled vseh poslovnih knjig, spisov in druge dokumentacije.

(2) Banka mora na zahtevo Banke Slovenije izročiti računalniške izpiske oziroma kopije evidenc oziroma drugih poslovnih knjig in dokumentacije.

(3) Člani uprave in zaposleni pri banki morajo pooblaščeni osebi na njeno zahtevo posredovati poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora.

(4) Pooblaščena oseba lahko opravi tudi pregled poslovanja pravnih oseb, povezanih z banko, če je to potrebno zaradi popolnega pregleda poslovanja banke.

Poročila in informacije
197. člen


(1) Pri opravljanju nadzora lahko Banka Slovenije od subjekta nadzora zahteva poročila in informacije o vseh zadevah, ki so glede na namen posameznega nadzora, pomembne za presojo ali subjekt nadzora spoštuje določbe zakona, oziroma na njegovi podlagi izdanih predpisov.

(2) Poročila in informacije iz prvega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije zahteva tudi od članov uprave subjekta nadzora in oseb, zaposlenih pri subjektu nadzora.

(3) Banka Slovenije lahko osebe iz drugega odstavka tega člena pozove, da o zadevah iz prvega odstavka tega člena v roku, ki ne sme biti krajši od treh dni, izdelajo pisno poročilo, ali jih povabi, da o teh zadevah podajo ustno izjavo.

Pregled poslovanja
198. člen


(1) Subjekt nadzora mora inšpektorju Banke Slovenije na njegovo zahtevo omogočiti, da opravi pregled poslovanja na sedežu subjekta nadzora in v drugih prostorih, v katerih subjekt nadzora oziroma druga oseba po njegovem pooblastilu opravlja dejavnosti in posle, v zvezi s katerimi Banka Slovenije opravlja nadzor.

(2) Subjekt nadzora mora inšpektorju Banke Slovenije na njegovo zahtevo omogočiti pregled poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc, v obsegu potrebnem za izvajanje posameznega nadzora oziroma v obsegu, določenem z zakonom, ki ureja posamezen nadzor.

(3) Subjekt nadzora mora Banki Slovenije na njeno zahtevo izročiti računalniške izpiske oziroma kopije poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc.

(4) Pregled poslovanja iz prvega in drugega odstavka tega člena opravlja Banka Slovenije ob delavnikih med 8. in 18. uro. Kadar je zaradi obsega oziroma narave pregleda to potrebno, lahko Banka Slovenije opravi pregled poslovanja tudi po 18. uri oziroma med nedelavnimi dnevi.

(5) Banka Slovenije mora pregled poslovanja opravljati tako, da s tem ovira normalno poslovanje subjekta nadzora samo v takšni meri kot je nujno za opravljanje nadzora v skladu z namenom posameznega nadzora.

Zahteva za pregled poslovanja
199. člen


(1) Zahteva za pregled poslovanja mora biti subjektu nadzora vročena najmanj osem dni pred začetkom pregleda poslovanja.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, lahko pooblaščena oseba zahtevo za pregled poslovanja vroči šele ob začetku opravljanja pregleda poslovanja, če drugače ne bi bilo mogoče doseči namena posameznega nadzora.

(3) Zahteva za pregled poslovanja mora obsegati določno navedbo poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc, ki so predmet pregleda.

(4) V primeru iz tretjega odstavka 198. člena tega zakona, mora zahteva za pregled obsegati določno navedbo poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc, ki jih je v obliki računalniških izpiskov oziroma kopij potrebno izročiti, in rok za predložitev.

(5) Zahteva za pregled poslovanja mora obsegati tudi pravni pouk o pravnih posledicah, ki lahko nastopijo, če subjekt nadzora ne bo ravnal v skladu z zahtevo za pregled poslovanja oziroma Banki Slovenije ne bo omogočil opravljanja pregleda poslovanja na način, določen v 198. členu tega zakona.

(6) Banka Slovenije lahko med opravljanjem pregleda poslovanja dopolni zahtevo za pregled poslovanja. Za dopolnitev zahteve se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek tega člena.

Pogoji za opravljanje pregleda
200. člen


(1) Subjekt nadzora mora pooblaščenim osebam Banke Slovenije zagotoviti ustrezne prostore, v katerih lahko nemoteno in brez prisotnosti drugih oseb opravijo pregled poslovanja.

(2) Subjekt nadzora mora zagotoviti, da so v času, v katerem pooblaščene osebe Banke Slovenije opravljajo pregled poslovanja v prostorih iz prvega odstavka 198. člena tega zakona, v teh prostorih prisotne pooblaščene osebe subjekta nadzora, ki lahko na zahtevo pooblaščenih oseb Banke Slovenije podajo pojasnila v zvezi s poslovnimi knjigami, poslovno dokumentacijo ter administrativnimi oziroma poslovnimi evidencami, ki so predmet pregleda.

Pogoji za pregled računalniško vodenih poslovnih knjig in evidenc
201. člen


(1) Subjekt nadzora, ki računalniško obdeluje podatke oziroma računalniško vodi poslovne knjige in druge evidence, mora na zahtevo pooblaščene osebe Banke Slovenije zagotoviti ustrezne pripomočke za pregled poslovnih knjig in evidenc ter preizkušanje ustreznosti računalniško obravnavanih podatkov.

(2) Banki Slovenije mora subjekt nadzora izročiti dokumentacijo, iz katere je razviden popolni opis dela računovodskega sistema. Iz dokumentacije morajo biti razvidni podsistemi in datoteke računovodskega sistema. Dokumentacija mora zagotavljati vpogled v:
1. računalniško rešitev;
2. postopke v okviru računalniške rešitve;
3. kontrole, ki zagotavljajo pravilno in zanesljivo obdelavo podatkov;
4. kontrole, ki preprečujejo nepooblaščeno dodajanje, spreminjanje ali brisanje hranjenih računalniških zapisov.

(3) Vsaka sprememba računalniške rešitve (računalniških programov) iz prvega odstavka tega člena, mora biti dokumentirana v časovnem zaporedju nastanka spremembe, skupaj z datumom spremembe. Iz dokumentacije mora biti razvidna tudi vsaka sprememba oblike datotek.

Izrekanje ukrepov nadzora
202. člen


(1) Ukrepe nadzora po tem zakonu izreka Banka Slovenije po uradni dolžnosti.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije izreče ukrep banki tudi na predlog člana uprave ali nadzornega sveta banke ali delničarjev, katerih skupni deleži dosegajo najmanj desetino osnovnega kapitala banke ali nominalni znesek 100,000.000 tolarjev.

3. 3. Odprava kršitev

Odredba
203. člen


Kadar Banka Slovenije pri opravljanju nadzora ugotovi kršitve tega zakona oziroma na njegovi podlagi izdanih predpisov oziroma drugih predpisov, ki urejajo poslovanje bank, z odredbo subjektu nadzora naloži, da odpravi kršitve oziroma nepravilnosti, oziroma da opravi ali opusti določena dejanja (v nadaljevanju: odprava kršitev).

Vsebina odredbe
204. člen


(1) Izrek odredbe mora obsegati:
1. določen opis kršitev, katerih odprava je z odredbo naložena;
2. rok, v katerem mora subjekt nadzora odpraviti kršitve in predložiti poročilo o odpravi kršitev;
3. način odprave kršitve, kadar Banka Slovenije subjektu nadzora naloži, da kršitve odpravi na določen način;
4. listine oziroma dokaze o odpravi kršitev, kadar Banka Slovenije subjektu nadzora naloži, da o odpravi kršitev predloži določene listine oziroma druge dokaze.

(2) Odredba mora biti obrazložena.

Predložitev poročila pooblaščenega revizorja o odpravi kršitev
205. člen


Kadar Banka Slovenije ugotovi kršitve pri vodenju poslovnih knjig, oziroma administrativnih in drugih evidenc, ki jih je dolžna voditi banka, oziroma obsežnejše kršitve pri poslovanju banke, lahko banki z odredbo naloži tudi, da o odpravi kršitev predloži poročilo, s pozitivnim mnenjem pooblaščenega revizorja, da so ugotovljene kršitve odpravljene.

Ugovor proti odredbi
206. člen


(1) Proti odredbi ima subjekt nadzora, pravico vložiti ugovor v roku 8 dni od vročitve.

(2) Če je upravičena oseba pravočasno vložila ugovor, se rok za odpravo kršitev, določen z odredbo, podaljša za čas od vložitve ugovora do vročitve odločbe o ugovoru.

(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko Banka Slovenije z odredbo odloči, da ugovor ne zadrži izvršitve, kadar zaradi narave kršitve z izvršitvijo odredbe ni mogoče odlašati.

(4) Pravico vložiti ugovor proti odredbi iz 3. točke prvega odstavka 133. člena tega zakona ima tudi član uprave banke, na katerega se nanaša.


Razlogi za ugovor
207. člen


Ugovor proti odredbi je dopusten iz naslednjih razlogov:
1. če je odredbo izdala oseba, ki ni bila pristojna za izdajo odredbe;
2. če kršitev, katere odprava je z odredbo naložena, ni podana;
3. če dejanje oziroma opustitev, ki je bilo razlog za izdajo odredbe, nima znakov kršitve;
4. če odredbe ni mogoče izvršiti ali je ni mogoče izvršiti na način, določen z odredbo;
5. če bi izvršitev odredbe povzročila kakšno dejanje, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi;
6. če je bila z odredbo naložena odprava kršitev osebi, nad katero Banka Slovenije ni pristojna opravljati nadzora;
7. če je z odredbo v nasprotju z zakonom naložena predložitev poročila pooblaščenega revizorja o odpravi kršitev;
8. če je v odredbi zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.

Vsebina ugovora
208. člen


(1) Ugovor mora obsegati:
1. navedbo odredbe, proti kateri se vlaga;
2. izjavo, da se odredba izpodbija v celoti ali v določenem delu;
3. razloge za ugovor;
4. druge podatke, ki jih mora obsegati vsaka vloga.

(2) V ugovoru lahko subjekt nadzora navaja dejstva, iz katerih izhaja, da kršitve, katerih odprava mu je bila z odredbo naložena, niso podane in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanjih dejstev. Če se subjekt nadzora v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze priložiti ugovoru.

(3) Če subjekt nadzora ugovoru ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe o nepopolnih vlogah, temveč Banka Slovenije pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.

(4) Po izteku roka za ugovor subjekt nadzora nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

Meje preizkusa odredbe
209. člen


Banka Slovenije preizkusi odredbo v tistem delu, v katerem se izpodbija z ugovorom in v mejah razlogov, navedenih in obrazloženih v ugovoru.

Odločanje o ugovoru
210. člen


(1) O ugovoru odloča Banka Slovenije z odločbo.

(2) Pri odločanju o ugovoru lahko Banka Slovenije ugovor zavrže ali zavrne ali pa spremeni odredbo ali jo razveljavi.

(3) Banka Slovenije ugovor zavrže, če ugovor ni dovoljen, če je prepozen ali če ga je vložila neupravičena oseba.

(4) Če Banka Slovenije ugotovi, da je podan razlog iz 1., 2., 3. ali 6. točke 207. člena tega zakona, odpravi odredbo.

(5) Če Banka Slovenije ugotovi, da je podan razlog iz 4., 5., 7. ali 8. točke 207. člena tega zakona, glede na naravo kršitve odpravi odredbo oziroma jo spremeni. Banka Slovenije pri odločanju o ugovoru odredbe ne sme spremeniti v škodo subjekta nadzora.

Poročilo o odpravi kršitev
211. člen


(1) Subjekt nadzora, mora v roku, določenem z odredbo odpraviti ugotovljene kršitve in Banki Slovenije predložiti poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev. Poročilu mora priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene.

(2) V primeru iz 205. člena tega zakona, mora subjekt nadzora poročilu o odpravi kršitev priložiti tudi poročilo pooblaščenega revizorja.

(3) Če iz poročila iz prvega odstavka tega člena in priloženih dokazov oziroma poročila iz drugega odstavka tega člena izhaja, da so kršitve odpravljene, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da so kršitve, ugotovljene z odredbo, odpravljene.

3. 4. Odvzem dovoljenja

Začetek postopka za odvzem dovoljenja
212. člen


(1) Banka Slovenije začne postopek za odvzem dovoljenja, ki ga je izdala, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja utemeljen sum, da je podan kateri od razlogov za odvzem dovoljenja, določen z zakonom.

(2) O začetku postopka za odvzem dovoljenja, odloči Banka Slovenije z odločbo (v nadaljevanju: odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja).

(3) Odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja mora vsebovati:
1. določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki naj bi bile razlog za začetek postopka,
2. navedbo listin in drugih dokazov, na podlagi katerih je Banka Slovenije zaključila, da obstaja utemeljen sum iz prvega odstavka tega člena,
3. obrazložitev odločitve o začetku postopka.

(4) V odločbi o začetku postopka za odvzem dovoljenja Banka Slovenije določi tudi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni šteto od dneva vročitve odločbe subjektu nadzora, v katerem se subjekt nadzora lahko izjavi o razlogih za začetek postopka (v nadaljevanju: izjava o razlogih za odvzem dovoljenja).

Izjava o razlogih za odvzem dovoljenja
213. člen


(1) V izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja lahko subjekt nadzora navaja dejstva, iz katerih izhaja, da odvzem dovoljenja ni utemeljen in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se subjekt nadzora v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze priložiti izjavi.

(2) Če subjekt nadzora izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe tega zakona o nepopolnih vlogah, temveč Banka Slovenije pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.

(3) Po izteku roka za izjavo o razlogih za odvzem dovoljenja subjekt nadzora nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

Odločanje o odvzemu dovoljenja
214. člen


(1) Banka Slovenije mora odločiti o odvzemu dovoljenja v roku 30 dni od prejema izjave o razlogih za odvzem dovoljenja oziroma od izteka roka za takšno izjavo.

(2) Banka Slovenije sme odločati o odvzemu dovoljenja samo zaradi tistih dejanj, ravnanj ali okoliščin, zaradi katerih je izdala odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja, in samo na podlagi tistih listin in drugih dokazov, ki so bili navedeni v odločbi o začetku postopka, in ki jih je izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja priložil subjekt nadzora.

Ustavitev postopka
215. člen


Banka Slovenije ustavi postopek za odvzem dovoljenja:
1. če na podlagi dokazov iz drugega odstavka 214. člena tega zakona zaključi, da dejanje, ravnanje oziroma okoliščine, zaradi katerih je izdala odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja, nimajo znakov razloga za odvzem dovoljenja, ali
2. če na podlagi dokazov iz drugega odstavka 214. člena tega zakona zaključi, da ni dokazano, da je subjekt nadzora storil dejanje, oziroma da so podane okoliščine, zaradi katerih je izdala odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja.

Odločba o odvzemu dovoljenja
216. člen


(1) Izrek odločbe o odvzemu dovoljenja mora obsegati:
1. odločitev o odvzemu dovoljenja, z označbo številke in datuma izdaje dovoljenja,
2. firmo in sedež oziroma ime in priimek in datum rojstva subjekta nadzora, ki mu je dovoljenje odvzeto,
3. določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki so razlog za odvzem dovoljenja.

(2) Odločba o odvzemu dovoljenja mora biti obrazložena.

Preklic pogojnega odvzema dovoljenja
217. člen


Za postopek preklica pogojnega odvzema dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe tega podrazdelka o postopku odvzema dovoljenja.

4. Postopek odločanja o izdaji dovoljenj oziroma soglasij

Uporaba določb
218. člen


(1) Določbe tega razdelka se uporabljajo v postopku odločanja o izdaji dovoljenj oziroma soglasij, o katerih odloča Banka Slovenije, kolikor zakon za posamezen postopek izdaje dovoljenja oziroma soglasja ne določa drugače.

(2) Če ni v tem razdelku posebnih določb, veljajo v postopku odločanja o izdaji dovoljenj oziroma soglasij splošne določbe poglavja o postopku odločanja Banke Slovenije.

Taksa za odločanje
219. člen


Za odločanje o zahtevah za izdajo dovoljenj oziroma soglasij morajo vložniki plačati takso, določeno s tarifo Banke Slovenije.

Stranka v postopku
220. člen


(1) Stranka v postopku je vložnik zahteve za izdajo dovoljenja oziroma soglasja (v nadaljevanju: vložnik zahteve).

(2) Stranka v postopku je tudi oseba, katere pravni interes utegne biti z odločbo Banke Slovenije prizadet, če svojo udeležbo v postopku priglasi s pisno vlogo.

(3) Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Začetek postopka
221. člen


(1) Postopek se začne z vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja oziroma soglasja (v nadaljevanju: zahteva).

(2) Po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa, začne Banka Slovenije postopek samo, kadar tako določa zakon.

Vsebina zahteve
222. člen


(1) Zahteva mora obsegati:
1. firmo, sedež in matično številko vložnika zahteve,
2. določen zahtevek za izdajo dovoljenja oziroma soglasja,
3. druge podatke, določene z zakonom.

(2) Zahtevi je potrebno priložiti listine, določene z zakonom, in druge listine, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za izdajo dovoljenja, ter dokaz o plačilu takse za odločitev o zahtevi.

Procesne predpostavke za odločanje
223. člen


(1) V postopku predhodnega preizkusa zahteve Banka Slovenije preizkusi ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zahtevi:
1. ali je zahtevo vložila upravičena oseba,
2. ali zahteva obsega podatke, ki jih mora obsegati,
3. ali so zahtevi priložene predpisane listine,
4. ali je zahtevi priložen dokaz o plačilu takse oziroma nadomestila za delo Banke Slovenije,
5. ali so izpolnjene druge procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za odločanje o vsaki vlogi.

(2) Če Banka Slovenije ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene, gre pa za pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti, z odločbo zavrže zahtevo.

(3) Če Banka Slovenije ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti, naloži vložniku s sklepom, da pomanjkljivosti odpravi. V sklepu določi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši kot petnajst dni.

(4) Če vložnik v primeru iz tretjega odstavka tega člena pomanjkljivosti v določenem roku ne odpravi, Banka Slovenije z odločbo zavrže zahtevo.

(5) Zoper sklep iz tretjega odstavka tega člena ni posebnega upravnega spora.

(6) Če se zahteva nanaša na izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev oziroma za združitev mora Banka Slovenije izdati sklep iz tretjega odstavka tega člena v dveh mesecih od prejema vloge, v vseh ostalih primerih pa v tridesetih dneh od prejema vloge.

Izvajanje dokazov in odločanje
223.a člen


(1) V postopku odločanja o zahtevi lahko Banka Slovenije izvede tudi dokaze, ki jih vložnik ni predlagal, če so ti potrebni za ugotovitev dejstev, ki so pomembna za odločitev o zahtevi. Pri tem lahko Banka Slovenije od vložnika zahteva:
1. da ji v roku, ki ne sme biti krajši od osmih dni, predloži dodatne podatke oziroma listine,
2. da ji omogoči, da opravi pregled njegovega poslovanja oziroma poslovanja z njim povezanih oseb.

(2) Za pregled poslovanja iz 2. točke prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 195. do 201. člena tega zakona.

(3) Banka Slovenije zavrne zahtevo:
1. če vložnik v roku, določenem v zahtevi iz 1. točke prvega odstavka tega člena Banki Slovenije ne predloži zahtevanih podatkov oziroma listin, ali
2. če vložnik odkloni zahtevo Banke Slovenije iz 2. točke prvega odstavka tega člena oziroma kako drugače ovira izvedbo pregleda poslovanja.

(4) Pred izdajo odločbe o zavrnitvi zahteve na podlagi dejstev, ugotovljenih po prvem odstavku tega člena, oziroma na podlagi tretjega odstavka tega člena, mora Banka Slovenije vložniku dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev. V primeru iz prejšnjega stavka se smiselno uporabljajo prvi do peti odstavek 174. člena tega zakona.

Rok za odločitev
224. člen


(1) O zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev ali za združitev mora Banka Slovenije odločiti v roku šest mesecev od prejema zahteve za izdajo dovoljenja, o ostalih zahtevah pa v roku treh mesecev od prejema zahteve za izdajo dovoljenja oziroma soglasja.

(2) Če je Banka Slovenije izdala sklep iz šestega odstavka 223. člena tega zakona, rok iz prvega odstavka tega člena ne teče od vročitve sklepa do izteka roka za odpravo pomanjkljivosti oziroma do prejema dopolnitve oziroma poprave vloge, če je ta dopolnjena v roku, določenem s sklepom.

(3) Če je Banka Slovenije vložnika zahteve po četrtem odstavku 20. člena tega zakona oziroma po četrtem odstavku 223.a člena tega zakona pozvala, da se izjasni o razlogih za zavrnitev dovoljenja, rok iz prvega odstavka tega člena za odločitev o dovoljenju oziroma soglasju ne teče od vročitve poziva do izteka roka za izjavo oziroma do prejema izjave, če je bila ta posredovana v roku, določenem s pozivom.

5. Izvršitev odločb Banke Slovenije

Odločbe, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti
225. člen


Pravnomočne odločbe Banke Slovenije, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti, izvrši sodišče na predlog Banke Slovenije.

Odredba o odpravi kršitev
226. člen


Odredbe o odpravi kršitev ni mogoče prisilno izvršiti.

XVI. HRANILNICE

Uporaba določb
227. člen


(1) Za hranilnice se uporabljajo določbe drugih poglavij tega zakona, ki se nanašajo na banke, če ni v tem poglavju drugače določeno.

(2) Hranilnica lahko opravljanje nalog notranjega revidiranja s pogodbo prenese na osebo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje teh nalog.

Storitve hranilnice
228. člen


(1) Hranilnica lahko opravlja bančne in druge finančne storitve razen drugih finančnih storitev iz 13. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona.

(2) Hranilnica sme začeti z opravljanjem poslov v tujih valutah, če pridobi ustrezno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev.

Osnovni kapital
229. člen


Najnižji znesek osnovnega kapitala hranilnice je 220,000.000 tolarjev.

XVII. BANČNO INTERESNO ZDRUŽENJE

Bančno interesno združenje
230. člen


(1) Banke, hranilnice in hranilno kreditne službe, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, se lahko združujejo v bančno interesno združenje, ki je ustanovljeno kot gospodarsko interesno združenje po ZGD.

(2) Bančno interesno združenje lahko poleg nalog iz pogodbe o ustanovitvi:
- organizira sistem jamstva vlog nad zneskom, določenim v 153. členu tega zakona,
- organizira izmenjavo informacij o kreditni zadolženosti z namenom zaščite pred kreditnimi tveganji, in
- izvaja izobraževanje bančnih kadrov in izdaja certifikate.

Reševanje sporov med ponudniki storitev in potrošniki
230.a člen


(1) Banke, hranilnice in hranilno kreditne službe morajo vzpostaviti shemo izvensodnega reševanja sporov med ponudniki storitev in strankami (potrošniki).

(2) Obliko in sestavo telesa, ki odloča v sporu, način ter postopek odločanja predpiše banka, hranilnica in hranilno kreditna služba s svojim notranjim aktom ter ga javno objavi v dnevnem tisku oziroma strokovnem tisku, ki je namenjen potrošnikom.

(3) Banka, hranilnica in hranilno kreditna služba mora v vseh prostorih, v katerih posluje s strankami, na vidnem mestu objaviti informacijo o shemi izvensodnega reševanja sporov.

XVIII. KAZENSKE DOLOČBE

Hujše kršitve banke
231. člen


(1) Z globo od 20,000.000 do 90,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje banka:
1. če opravlja druge finančne storitve, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Banke Slovenije (drugi odstavek 6. člena);
2. če opravlja druge dejavnosti, razen bančnih dejavnosti, drugih finančnih storitev in pomožnih bančnih storitev;
3. če kreditira oziroma daje jamstva za nakup delnic v nasprotju s 16. členom tega zakona;
4. če pridobi delnice oziroma poslovne deleže druge banke oziroma druge finančne organizacije v nasprotju z 18. členom tega zakona;
5. če prične opravljati bančne storitve v državi članici v nasprotju s 43. oziroma 44. členom tega zakona;
6. če ustanovi podružnico v tujini, ne da bi za ustanovitev podružnice pridobila dovoljenja Banke Slovenije;
7. če Banki Slovenije ne poroča o kapitalu, kapitalskih zahtevah, kapitalski ustreznosti, izpostavljenosti in likvidnosti z vsebino v rokih in na način, določen s predpisom, izdanim na podlagi 92. člena tega zakona;
8. če pridobi kvalificirani oziroma višji delež v tuji finančni organizaciji ne da bi predhodno obvestila Banko Slovenije v skladu s prvim oziroma drugim odstavkom 88.a člena tega zakona;
9. če izplača dobiček v nasprotju s 93. členom tega zakona;
10. če kot nadrejena banka v bančni skupini ne sestavlja in predlaga konsolidiranih računovodskih izkazov na način, v obsegu in z vsebino, določeno v predpisu, izdanem na podlagi drugega odstavka 99. člena tega zakona, oziroma če na zahtevo Banke Slovenije iz tretjega odstavka 99. člena oziroma 100. člena tega zakona ne opravi konsolidacije posameznih postavk oziroma posameznih poslov ali skupine poslov;
11. če nadrejeni banki v bančni skupini ne sporoča podatkov, potrebnih za konsolidacijo;
12. če vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke ali sestavlja računovodska poročila v nasprotju s 106., 107., 108. ali 109. členom tega zakona oziroma predpisom, izdanim na podlagi 111. člena tega zakona;
13. če Banki Slovenije ne predloži nerevidiranih računovodskih izkazov v roku dveh mesecev po preteku koledarskega leta (drugi odstavek 109. člena);
14. če ne organizira notranje revizije v skladu s 112., 113. ali 114. členom tega zakona;
15. če Banki Slovenije ne predloži revidiranega letnega poročila oziroma revidiranega konsolidiranega letnega poročila v roku, določenem v četrtem odstavku 118. člena tega zakona.

(2) Z globo od 250.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba banke, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Lažje kršitve banke
232. člen


(1) Z globo od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje banka:
1. če ne poroča Banki Slovenije v skladu s prvim odstavkom 127. člena oziroma 128. členom tega zakona oziroma predpisom, izdanim na podlagi 129. člena tega zakona;
2. če objavlja informacije o sistemu jamstva za vloge v nasprotju s petim odstavkom 153. člena tega zakona oziroma oglašuje v nasprotju s šestim odstavkom 153. člena tega zakona;
3. če pooblaščeni osebi ne omogoči pregleda na način, določen v 196. do 201. členu tega zakona.

(2) Z globo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba banke, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Kršitve hranilnice
233. člen


(1) Z globo od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje hranilnica, ki stori prekršek iz prvega odstavka 231. člena tega zakona.

(2) Z globo od 500.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje hranilnica, ki stori prekršek iz prvega odstavka 232. člena tega zakona.

(3) Z globo od 250.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba hranilnice, ki stori prekršek iz prvega odstavka 231. člena tega zakona.

(4) Z globo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba hranilnice, ki stori prekršek iz prvega odstavka 232. člena tega zakona.

Kršitve člana uprave oziroma nadzornega sveta
234. člen


(1) Z globo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje član uprave banke oziroma hranilnice:
1. ki ne obvesti nemudoma nadzornega sveta banke o okoliščinah iz drugega odstavka 27. člena tega zakona;
2. ki ne obvesti nemudoma Banke Slovenije o okoliščinah iz 1. do 3. točke drugega odstavka 127. člena tega zakona.

(2) Z globo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje član nadzornega sveta banke, ki ne obvesti nemudoma Banke Slovenije o okoliščinah iz tretjega odstavka 31. člena tega zakona.

Kršitve drugih oseb
235. člen


(1) Z globo od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki opravlja bančne storitve ali sprejema depozite od javnosti v nasprotju s prepovedjo iz 5. člena tega zakona.

(2) Z globo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(3) Z globo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki opravlja bančne storitve v nasprotju s prepovedjo iz 5. člena tega zakona.

(4) Z globo od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba - delničar banke,
1. ki pridobi delnice banke v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 19. člena tega zakona,
2. ki Banke Slovenije ne obvesti o sklenitvi delničarskega sporazuma po 21.a členu tega zakona.

(5) Z globo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba - delničar banke,
1. ki pridobi delnice banke v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 19. člena tega zakona,
2. ki Banke Slovenije ne obvesti o sklenitvi delničarskega sporazuma po 21.a členu tega zakona.

Kršitve oseb v bančni skupini
236. člen


(1) Z globo od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje:
1. podrejena družba oziroma nadrejeni finančni holding v bančni skupini, ki nadrejeni banki v bančni skupini ne sporoči podatkov, potrebnih za konsolidacijo v skladu s 101. členom tega zakona,
2. pravna oseba iz prvega odstavka 100. člena tega zakona, ki banki ne posreduje podatkov, potrebnih za konsolidacijo poslov oziroma skupin poslov v skladu z drugim odstavkom 100. člena tega zakona.

(2) Z globo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Kršitve revizorja
237. člen


Z globo od 250.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje revizor, ki ne obvesti nemudoma Banke Slovenije o okoliščinah iz 119. člena tega zakona.

Kršitve izrednega upravitelja
238. člen


Z globo od 250.000 do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje izredni upravitelj:
1. če v treh mesecih po imenovanju Banki Slovenije ne izroči poročila o finančnem stanju in pogojih poslovanja banke v izredni upravi (prvi odstavek 142. člena);
2. če v devetih mesecih po imenovanju Banki Slovenije ne izroči poročila iz drugega odstavka 142. člena tega zakona;
3. če v primeru iz prvega odstavka 143. člena tega zakona ne objavi sklica skupščine z dnevnim redom in v roku iz drugega odstavka 143. člena tega zakona.

Kršitve v zvezi z varovanjem zaupnih podatkov
239. člen


(1) Z globo od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev se kaznuje banka oziroma hranilnica, ki krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov.

(2) Z globo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba banke oziroma hranilnice, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(3) Z globo od 100.000 do 750.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba iz prvega odstavka 104. člena tega zakona, ki krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov.

Prekrškovni organ
239.a člen


(1) Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških, storjenih po tem zakonu, in izreka globe po tem zakonu, je v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, Banka Slovenije.

Postopek o prekršku
239.b člen


(1) Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Banke Slovenije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.

(2) Banka Slovenije z notranjim aktom, ki ureja organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, podrobneje določi pogoje in način za podelitev in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo Banke Slovenije iz prvega odstavka tega člena.

(3) Ne glede na določbo 172. člena tega zakona, se postopek o prekršku vodi po določilih zakona, ki ureja prekrške.

(4) Ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške, lahko Banka Slovenije izreče globo v katerikoli višini predpisanega razpona po tem zakonu.



Zakon o bančništvu – ZBan (Uradni list RS, št. 7/99) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

XIX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Uskladitev bank in hranilnic
240. člen


(1) Banke oziroma hranilnice, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona dovoljenje za poslovanje, nadaljuje s poslovanjem kot banke oziroma hranilnice po tem zakonu v mejah poslov na podlagi obstoječega dovoljenja.


(2) Banke oziroma hranilnice iz prvega odstavka tega člena morajo v roku osemnajstih mesecev od uveljavitve tega zakona:
1. uskladiti delnice s prvim in tretjim odstavkom 16. člena in 17. členom tega zakona;
2. zagotoviti, da člani uprave pridobijo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave oziroma za člana uprave imenovati osebo, ki je pridobila takšno dovoljenje;
3. uskladiti svoje poslovanje z drugimi določbami tega zakona, če ni za uskladitev s posameznimi določbami v naslednjem odstavku tega člena določen daljši rok.

(3) Banke oziroma hranilnice se morajo uskladiti z naslednjimi določbami tega zakona v naslednjih rokih:
1. z 18. členom tega zakona do 31. 12. 2000,
2. s prvim odstavkom 80. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na izpostavljenost banke do oseb, ki so med seboj povezane tako, da za banko predstavljajo eno samo tveganje, do 31. 12. 2001,
3. z drugim odstavkom 80. člena tega zakona do 31. 12. 2001,
4. z 82. členom tega zakona do 31. 12. 2001,
5. s prvim odstavkom 88. člena tega zakona do 31. 12. 2000.

(4) Od uveljavitve tega zakona dalje banka ne sme sklepati novih poslov, zaradi katerih bi se povečevala izpostavljenost banke do oseb, ki so med seboj povezane tako, da za banko predstavljajo eno samo tveganje, če bi zaradi tega izpostavljenost banke do teh oseb presegla 25% kapitala banke.

(5) Hranilnice morajo uskladiti svoje poslovanje z določbo prvega odstavka 22. člena tega zakona do 31. 12. 2000.

(6) Banka oziroma hranilnica iz prvega odstavka tega člena mora Banki Slovenije v roku osemnajst mesecev od uveljavitve tega zakona predložiti poročilo o uskladitvah iz drugega odstavka tega člena. Poročilu mora priložiti:
1. statut v obliki overjenega notarskega zapisa;
2. izpisek delničarjev iz centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev za imetnike kvalificiranih deležev,
3. opis organizacije notranje revizije in pravila poslovanja notranje revizije,
4. druge dokaze o uskladitvah, ki jih zahteva Banka Slovenije.

(7) Če banka oziroma hranilnica ravna v nasprotju z drugim oziroma petim odstavkom tega člena lahko Banka Slovenije začne postopek prisilne likvidacije po določbah tega zakona.

(8) Če iz poročila iz petega odstavka tega člena in poročilu priloženim dokazom izhaja, da se je banka oziroma hranilnica uskladila z določbami iz drugega odstavka tega člena, izda Banka Slovenije banki dovoljenje za opravljanje bančnih storitev z vsebino, določeno v 39. členu tega zakona.


Uskladitev hranilno kreditnih služb

241. člen – upoštevana sprememba iz ZBan-A

(1) Za hranilno kreditne službe se uporabljajo določbe 1., 3. do 13., 17. in 18. poglavja tega zakona, ter drugi odstavek 227. člena, 228. člen in 229. člen tega zakona. Za hranilno kreditne službe se smiselno uporabljajo tudi določbe 18. do 35. člena tega zakona.

(2) Hranilno kreditne službe, ki so bile do uveljavitve tega zakona ustanovljene na podlagi Zakona o hranilno kreditnih službah (Uradni list RS, št. 14/90 in 30/90), nadaljujejo s poslovanjem po določbah navedenega zakona.

(3) Hranilno kreditne službe iz drugega odstavka tega člena morajo z uveljavitvijo tega zakona pričeti z usklajevanjem svojega poslovanja z določbami tega zakona iz prvega odstavka tega člena in se dokončno uskladiti v roku petih let od uveljavitve tega zakona.

(4) Banka Slovenije predpiše podrobnejši način usklajevanja hranilno kreditnih služb z določbami tega zakona iz prvega odstavka tega člena.

(5) Banka Slovenije opravlja nadzor nad usklajevanjem hranilno kreditnih služb s tem zakonom. Za nadzor se smiselno uporabljajo določbe 11. poglavja tega zakona in šestega do osmega odstavka 240. člena tega zakona.

(6) Za hranilno kreditne službe iz drugega odstavka tega člena se prične 12. poglavje tega zakona uporabljati z dnem, ko se uskladijo z določbami tega zakona iz prvega odstavka tega člena.

(7) Po uveljavitvi tega zakona se lahko ustanovi nova hranilno kreditna služba samo, če izpolnjuje pogoje, določene v določbah iz prvega odstavka tega člena.

Postopki
242. člen


(1) Vsi postopki za pridobitev dovoljenj in soglasij, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po določbah tega zakona.

(2) Predsanacijski, sanacijski, stečajni in likvidacijski postopki v bankah in hranilnicah, ki so bili začeti po določbah Zakona o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 1/91-I in 46/93) se dokončajo po določbah navedenega zakona.

Izdaja predpisov
243. člen


(1) Banka Slovenije mora v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona izdati predpise na podlagi tega zakona.

(2) Do izdaje predpisov na podlagi tega zakona se smiselno uporabljajo predpisi izdani na podlagi Zakona o bankah in hranilnicah.

Razveljavitev predpisov
244. člen


(1) Z dnem ko začne veljati ta zakon preneha veljati:
1. Zakon o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 1/91-I, 28/92 in 46/93), razen določbe 79. člena navedenega zakona;
2. Zakon o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 1/91-I in 46/93),
3. Zakon o Agenciji Republike Slovenije za zavarovanje vlog v bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 1/91-I in 46/93) razen določbe 12. člena navedenega zakona.

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati vsi predpisi, izdani na podlagi določb zakonov iz prvega odstavka tega člena.

(3) Z dnem ko začne veljati ta zakon prenehajo veljati določbe 13., 14. in 17. do 20. člena Zakona o hranilno kreditnih službah (Uradni list RS, št. 14/90 in 30/90). Po uveljavitvi tega zakona se navedene določbe Zakona o hranilno kreditnih službah uporabljajo za hranilno kreditne službe iz drugega odstavka 241. člena tega zakona skladno z 241. členom tega zakona in predpisom, izdanim na njegovi podlagi.

Pričetek uporabe posameznih določb

245. člen – upoštevana sprememba iz ZBan-B

(1) Določbe petega odstavka 19. člena, 43. do 46. člena, 48. do 51. člena, 2., 9. in 11. točke tretjega odstavka 59. člena, 60. člena in 61. člena tega zakona začnejo veljati z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropskih skupnostih.

(2) Do uveljavitve določb iz prvega odstavka tega člena, se
1. za odločanje o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža osebe države članice uporablja tretji odstavek 20. člena tega zakona,
2. za opravljanje bančnih storitev bank v državah članicah uporablja določba 47. člena tega zakona,
3. za opravljanje storitev bank držav članic v Republiki Sloveniji uporabljajo določbe 52. do 55. člena tega zakona,
4. za posredovanje podatkov nadzornim organom držav članic uporabljajo določba 3. točke tretjega odstavka 59. člena tega zakona.

(3) Določbe 12. poglavja tega zakona začnejo veljati:
1. za vloge, ki so na dan uveljavitve tega zakona iz 246. člena, vezane za obdobje, ki izteče po 1.1.2001, z dnem izteka vezave, določenim v pogodbi o vezavi,
2. za ostale vloge s 1.1.2001.

(4) Z dnem uveljavitve določb 12. poglavja tega zakona preneha veljati jamstvo Republike Slovenije in Banke Slovenije za vloge fizičnih oseb pri bankah oziroma hranilnicah in določba 12. člena Zakona o Agenciji Republike Slovenije za zavarovanje vlog v bankah in hranilnicah.

Uveljavitev zakona
246. člen


Ta zakon začne veljati petnajsti dan po njegovi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, če ni v 245. členu tega zakona drugače določeno.



Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu - ZBan-A (Uradni list RS, št. 59/01) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

39. člen


Banke, hranilnice oziroma hranilno kreditne službe morajo uskladiti svoje poslovanje z določbami drugega in četrtega odstavka 80. člena zakona, kot se spreminjajo z 21. členom tega zakona v treh letih po uveljavitvi tega zakona.

Od uveljavitve tega zakona dalje banka, hranilnica oziroma hranilno kreditna služba ne sme sklepati novih poslov, zaradi katerih se bi povečala izpostavljenost banke do posamezne osebe iz prvega odstavka 83. člena zakona kot se spreminja z 22. členom tega zakona, tako da bi ta presegla 10% višine kapitala banke, ali tako, da bi vsota vseh izpostavljenosti banke presegla 100% višine kapitala banke.

40. člen


Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu - ZBan-B (Uradni list RS, št. 55/03) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

49. člen


(1) Banke, hranilnice in hranilno kreditne službe, morajo uskladiti svoje poslovanje z določbami drugega in četrtega odstavka 80. člena zakona, kot se spreminja s 25. členom tega zakona, do 1. avgusta 2004.

(2) Od uveljavitve tega zakona dalje banka, hranilnica oziroma hranilno kreditna služba ne sme sklepati novih poslov, zaradi katerih se bi povečala izpostavljenost banke do posamezne osebe iz prvega odstavka 83. člena zakona kot se spreminja s 26. členom tega zakona, tako da bi ta presegla 20% višine kapitala banke, ali tako, da bi vsota vseh izpostavljenosti banke presegla 200% višine kapitala banke.

50. člen


Banke, hranilnice in hranilno kreditne službe morajo shemo iz novega 230.a člena zakona, kot se določa s 43. členom tega zakona, vzpostaviti do 31. decembra 2003.

51. člen


Globe, določene s tem zakonom, se do dne začetka uporabe zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so določene z zakonom o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83-popr., 42/85, 2/86-popr., 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 73/97 - odločba US, 87/97, 73/98, 31/2000 in 24/2001).

52. člen


Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu - ZBan-C (Uradni list RS, št. 42/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

24. člen


Banke in hranilnice se morajo uskladiti z določbo 5. člena tega zakona v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona.


25. člen


Banka Slovenije mora izdati predpis na podlagi drugega odstavka 152.č člena zakona v roku 6 mesecev od uveljavitve tega zakona.

26. člen


Določbe 23. člena tega zakona se začnejo uporabljati s 1. januarjem 2005.

27. člen


Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


Na seznam zakonov in aktov