|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Zakoni
in akti
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo
Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike
Slovenije na seji dne 17. junija 2004 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona
o carinski službi, ki obsega:
- Zakon o carinski službi - ZCS-1 (Uradni list RS, št. 56/99 z dne 13.7.1999),
- Zakon o državni upravi - ZDU-1 (Uradni list RS, št. 52/02 z dne 14.6.2002) in
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o carinski službi - ZCS-1A (Uradni
list RS, št. 57/04 z dne 27.5.2004).
Številka: 437-01/91-4/52
Ljubljana, dne 17. junija 2004
EPA 1369-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
ZAKON O CARINSKI SLUŽBI
URADNO PREČIŠČENO BESEDILO
(ZCS-1-UPB1)
Ta zakon ureja in opredeljuje naloge in organizacijo carinske službe,
pooblastila, zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov, posebnosti delovnih
razmerij, posebnosti disciplinske in odškodninske odgovornosti, priznanja in
prekrške.
Naloge carinske službe (v nadaljnjem besedilu: služba) opravlja Carinska uprava
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uprava) kot organ v sestavi
ministrstva, pristojnega za finance.
Služba ima svoj znak in zastavo, katerih obliko in barvo določi vlada.
II. DELOVNO PODROČJE SLUŽBE
3. člen
(1) Naloge službe so:
1. opravljanje carinskega in trošarinskega nadzora nad blagom ter carinjenje
blaga;
2. opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo
izpolnjevanja obveznosti, določenih s carinskimi, trošarinskimi in drugimi
predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;
3. preprečevanje in odkrivanje carinskih in trošarinskih prekrškov ter drugih
kaznivih ravnanj, določenih v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je
pristojna carinska služba (v nadaljevanju: carinski in trošarinski prekrški ter
druga kazniva ravnanja) ter vodenje postopka za prekrške prekrškovnega organa;
4. opravljanje nadzora nad prijavo vnosa in iznosa domačih in tujih plačilnih
sredstev;
5. kontrola vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katero so predpisani posebni
ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali
in rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine ali varstva
intelektualne lastnine;
6. kontrola prehajanja oseb čez državno mejo na mejnih prehodih, ki jih določi
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada);
7. pobiranje, vključno s prisilno izterjavo, uvoznih in izvoznih dajatev,
drugih dajatev, ki se pobirajo ob uvozu in izvozu, trošarin, proizvodnih
dajatev za sladkor ter drugih dajatev, za pobiranje katerih je pristojna služba
(v nadaljevanju: dajatve);
8. zbiranje statističnih podatkov o blagovni menjavi med državami članicami EU;
9. izvajanje ukrepov zunanjetrgovinske in skupne kmetijske politike;
10. izvajanje predpisov Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti)
in mednarodnih pogodb iz delovnega področja službe, sodelovanje in izmenjava
podatkov z organi Skupnosti, pristojnimi organi držav članic EU in drugih
držav, mednarodnimi organizacijami in strokovnimi združenji s področja
carinskega in trošarinskega sistema;
11. opravljanje drugih nalog, določenih v tem zakonu in drugih predpisih.
(2) Uprava izvaja naloge iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi Skupnosti,
zakoni, ki urejajo obdavčenje in postopek v zvezi z obdavčenjem, inšpekcijski
nadzor, z drugimi predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna
služba, mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo (v nadaljnjem
besedilu: mednarodna pogodba) ter v skladu s tem zakonom.
(1) Upravo sestavljajo carinski organi, ki so: Generalni carinski urad,
carinski uradi kot območne organizacijske enote uprave, ustanovljene za
posamezno območje, in izpostave kot notranje organizacijske enote carinskih
uradov.
(2) Sedež Generalnega carinskega urada je v Ljubljani.
(1) Carinski uradi se ustanavljajo v gospodarskih in prometnih središčih, kadar
to narekujejo obseg, struktura ter tok zunanjetrgovinske menjave blaga in
storitev, potniški promet s tretjimi državami, proizvodnja in promet s trošarinskimi
izdelki ter druge upravičene ekonomske potrebe.
(2) Carinske urade ustanavlja, združuje in ukinja vlada. Z aktom o ustanovitvi
določi tudi njihovo krajevno pristojnost.
(1) Za carinjenje blaga, pobiranje dajatev, opravljanje carinskega in
trošarinskega nadzora ter izvajanje carinske kontrole imajo carinski uradi kot
svoje notranje organizacijske enote izpostave.
(2) Izpostave ustanavlja, združuje in ukinja vlada. Z aktom o ustanovitvi
določi tudi delovno področje izpostave.
(1) Upravo vodi generalni direktor, ki vodi tudi delo Generalnega carinskega
urada. Generalni direktor je za svoje delo in delo službe odgovoren ministru,
pristojnemu za finance.
(2) Generalni direktor ima lahko dva namestnika, ki mu pomagata pri vodenju. V
primeru odsotnosti ali zadržanosti generalni direktor določi namestnika, ki ga
nadomešča z vsemi pooblastili.
(1) Carinski urad vodi direktor. Direktor izdaja pravne akte v posamičnih
zadevah iz pristojnosti carinskega urada in opravlja druge naloge, ki jih
določa zakon ali drug predpis. Direktor je za svoje delo in delo carinskega
urada odgovoren generalnemu direktorju.
(2) Direktor ima lahko dva pomočnika, ki mu pomagata pri vodenju. V primeru
odsotnosti ali zadržanosti direktor določi pomočnika, ki ga nadomešča z vsemi
pooblastili.
Generalni carinski urad opravlja naslednje naloge:
1. organizira in usmerja delo službe, spremlja in preučuje njen razvoj ter
ustrezno ukrepa za njeno pravilno delovanje;
2. organizira in nadzira delo carinskih uradov;
3. zagotavlja enotno izvajanje carinskih in trošarinskih predpisov, predpisov s
področja skupne kmetijske politike, predpisov v zvezi s skupno organizacijo
notranjega trga za področje sladkorja ter drugih predpisov, za nadzor nad
izvajanjem katerih je pristojna služba;
4. izvaja nadzor nad pobiranjem, vključno s prisilno izterjavo, dajatev, ko
odloča o obveznosti v upravnem postopku na prvi stopnji in obravnava zahtevke v
okviru medsebojne upravne pomoči pri izterjavi v okviru mednarodnega
sodelovanja v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek;
5. opravlja carinski in trošarinski nadzor;
6. izvaja inšpekcijski nadzor, carinsko in trošarinsko kontrolo ter carinske
preiskave;
7. preprečuje in odkriva carinske in trošarinske prekrške ter druga kazniva
ravnanja;
8. odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti službe v upravnem postopku na prvi
stopnji, kadar ta pristojnost izhaja iz zakonov ali drugih predpisov;
9. skrbi za pravilno ugotavljanje podlag za določitev višine uvoznih in
izvoznih dajatev, drugih dajatev, ki se pobirajo ob uvozu in izvozu ter
trošarin, tako da opravlja kemijsko tehnološke in fizikalne analize vzorcev
blaga, daje strokovna mnenja in izdaja zavezujoče tarifne informacije ter
zavezujoče informacije o poreklu blaga;
10. skrbi za hrambo in prodajo zaseženega, odvzetega, odstopljenega ali
najdenega blaga in trošarinskih izdelkov oziroma za izvajanje teh nalog izbere
in pooblasti izvajalca v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila;
11. zbira, obdeluje, posreduje in hrani podatke s področja dela službe ter
upravlja z informacijskim in telekomunikacijskim sistemom službe;
12. skrbi za izvajanje predpisov Skupnosti in mednarodnih pogodb z delovnega
področja službe in na njihovi podlagi sodeluje in izmenjuje podatke z organi
Skupnosti, pristojnimi organi držav članic EU in drugih držav, mednarodnimi
organizacijami in strokovnimi združenji s področja carinskega in trošarinskega
sistema;
13. sodeluje in izmenjuje podatke s pristojnimi organi in drugimi
organizacijami kadar je tako določeno z veljavnimi predpisi;
14. daje soglasja za posege v prostor oziroma soglasja za gradnjo,
rekonstrukcijo ali adaptacijo objektov na območjih prostih con in prostih
skladišč in na mejnih prehodih;
15. daje založnikom in tiskarjem soglasje za izdajo uradnih obrazcev z
delovnega področja carinske službe;
16. skrbi za obveščanje javnosti o delu službe;
17. izvaja kontrolo vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katerega so predpisani
posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi,
živali in rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine ali varstva
pravic intelektualne lastnine;
18. vodi in koordinira zbiranje, preverjanje in posredovanje statističnih
podatkov o blagovni menjavi z državami članicami EU;
19. opravlja druge naloge, določene s tem zakonom in drugimi predpisi.
Za zagotovitev enotne uporabe predpisov ter enotnega opravljanja nalog službe
izdaja generalni direktor navodila za delo carinskih organov in pojasnila v
zvezi z izvajanjem predpisov iz delovnega področja službe.
Carinski urad opravlja naslednje naloge:
1. izvaja carinjenje blaga;
2. sprejema prijave trošarinskih zavezancev, pobira trošarine, izvaja vračila
trošarine ter nadzoruje gibanje trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila
trošarine in sprostitve trošarinskih izdelkov v porabo;
3. pobira in prisilno izterjuje dajatve;
4. izvaja kontrolo vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katerega so predpisani
posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi,
živali, rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine ali varstva
pravic intelektualne lastnine;
5. opravlja carinski in trošarinski nadzor;
6. izvaja carinsko in trošarinsko kontrolo ter inšpekcijski nadzor;
7. izvaja postopke prisilne izterjave dajatev, katerih obveznost za plačilo je
nastala v drugi državi članici EU;
8. na mejnih prehodih, ki jih določi vlada, opravlja zadeve s področja kontrole
prehajanja čez državno mejo, naloge v zvezi z ugotavljanjem mejnih incidentov
in drugih kršitev nedotakljivosti državne meje na mejnem prehodu ter skrbi za
izvajanje predpisov s področja tujcev in mednarodnih sporazumov, ki urejajo
prehajanje čez državno mejo;
9. opravlja nadzor nad prijavo vnosa in iznosa domačih in tujih plačilnih
sredstev;
10. preprečuje in odkriva carinske in trošarinske prekrške ter druga kazniva
ravnanja;
11. vodi hitri postopek za prekrške, določene v predpisih, za nadzor nad izvajanjem
katerih je pristojna služba;
12. odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti službe v upravnem postopku na
prvi stopnji, če ni z zakonom pristojnost odločanja v upravnem postopku
prenesena na Generalni carinski urad;
13. izvaja hrambo in prodajo zaseženega, odvzetega, odstopljenega ali najdenega
blaga in trošarinskih izdelkov;
14. sodeluje z državnimi organi, pristojnimi službami in drugimi organizacijami
ter tujimi mejnimi organi;
15. zbira, preverja, analizira, hrani in posreduje statistične podatke o
blagovni menjavi z državami članicami EU;
16. opravlja druge naloge, določene s tem zakonom in drugimi predpisi.
(1) Postopek pred prekrškovnim organom službe vodi in v njem odloča uradna
oseba krajevno pristojnega carinskega urada, pooblaščena z aktom o notranji
organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
(2) V postopku pred prekrškovnim organom službe pooblaščena uradna oseba iz
prejšnjega odstavka odloča tudi:
- če je za prekršek poleg globe predpisana stranska sankcija odvzema predmetov
oziroma če prekrškovni organ ali predlagatelj postopka glede na naravo kršitve
oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po tem zakonu,
- proti mladoletnim storilcem prekrškov.
(1) Pri opravljanju nalog carinske službe imajo pooblaščene uradne osebe
službe, v okviru opravil delovnega mesta, na katero so razporejene,
pooblastila, določena s tem in drugimi zakoni, predpisi Skupnosti in
mednarodnimi pogodbami (v nadaljnjem besedilu: carinska pooblastila).
(2) Pooblaščene uradne osebe so pri izvajanju nalog službe dolžne ravnati v
skladu z ustavo in zakoni ter spoštovati in varovati človekove pravice in
temeljne svoboščine.
(3) Pooblaščene uradne osebe morajo spoštovati in ravnati tudi v skladu s
pravili kodeksa etike delavcev službe.
(4) Način izvajanja carinskih pooblastil predpiše minister, pristojen za
finance, na predlog generalnega direktorja.
(1) Služba lahko na prošnjo mednarodne organizacije ali na podlagi mednarodnih
pogodb oziroma drugih predpisov sodeluje v tujini pri opravljanju carinskih
oziroma trošarinskih nalog. O opravljanju nalog v teh primerih odloča minister,
pristojen za finance, uradnike za ta namen, z njihovim soglasjem, imenuje
generalni direktor.
(2) Dejanje, ki ga stori uradnik organa Skupnosti, druge države ali mednarodne
organizacije v okviru programa izmenjave uradnikov ali izobraževanja in
usposabljanja carinskih in trošarinskih uslužbencev, se šteje za dejanje
carinskega organa Republike Slovenije, kateremu je bil ta uradnik dodeljen in
pod nadzorom katerega opravlja ta dejanja.
(3) Minister, pristojen za finance, izdaja pisna pooblastila, s katerimi določi
obseg in trajanje pooblastil ter naloge, ki jih lahko izvajajo uradniki organa
Skupnosti, druge države ali mednarodne organizacije, kadar na podlagi
mednarodnih pogodb ali drugih predpisov delujejo v Republiki Sloveniji.
(1) Pooblaščene uradne osebe iz 14. člena tega zakona so:
1. carinik, ki nadzoruje pretok blaga in ljudi ter promet čez državno mejo na
mejnih prehodih, ki jih določi vlada, opravlja carinski in trošarinski nadzor
ter carinsko in trošarinsko kontrolo, izvaja posamezne ukrepe in dejanja
carinske preiskave, carinjenje blaga, opravlja nadzor nad prijavo vnosa in
iznosa domačih in tujih plačilnih sredstev na in iz carinskega območja, zbira
in preverja statistične podatke o blagovni menjavi z državami članicami EU ter
preprečuje in odkriva carinske in trošarinske prekrške ter druga kazniva
ravnanja;
2. inšpektor, ki opravlja inšpekcijski nadzor, carinsko in trošarinsko kontrolo
v zahtevnejših zadevah, zbira, preverja, analizira in posreduje statistične
podatke o blagovni menjavi z državami članicami EU, izvaja carinjenje blaga,
preprečuje in odkriva carinske in trošarinske prekrške ter druga kazniva ravnanja,
opravlja carinske preiskave, opravlja nadzor in kontrolo nad delom notranjih
organizacijskih enot, vodi upravni postopek v carinskih in trošarinskih zadevah
ter v drugih zadevah, za izvajanje katerih je pristojna služba, vodi postopek
za prekrške prekrškovnega organa za prekrške, določene v predpisih, za nadzor
nad izvajanjem katerih je pristojna služba;
3. izterjevalec, ki izvaja postopke prisilne izterjave dajatev.
(2) Cariniki in inšpektorji uporabljajo za preprečevanje in odkrivanje
carinskih in trošarinskih prekrškov ter drugih kaznivih ravnanj posebno
tehnično opremo, posebej izurjene pse in posebej označena službena vozila z
uporabo svetlobnih in zvočnih signalov.
(3) Delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb se določijo v aktu o notranji
organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
(1) Izterjevalec carinskega dolga in trošarin kot pooblaščena uradna oseba
izvaja postopke prisilne izterjave po zakonu, ki ureja davčni postopek.
(2) Pri opravljanju izterjave ima izterjevalec pravico vstopiti v poslovne
prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali
pridobivanje dohodkov, in pravico pregledati naprave, blago, stvari, predmete,
poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo izterjavo.
(3) Na delovno mesto izterjevalca je lahko imenovana oseba, ki ima višjo
izobrazbo in najmanj dve leti delovnih izkušenj oziroma srednjo izobrazbo in
najmanj tri leta delovnih izkušenj ter poseben izpit, ki ga mora opraviti v
enem letu od dneva razporeditve na delovno mesto izterjevalca. Vsebino in način
opravljanja strokovnega izpita predpiše minister, pristojen za finance, na
predlog generalnega direktorja.
(4) Oseba, ki je imenovana na delovno mesto izterjevalca, ne more samostojno
opravljati dela izterjevalca, dokler ne opravi posebnega izpita.
(5) Opravljanje nalog izvajanja postopkov izterjav carinskega dolga in trošarin
lahko Generalni carinski urad poveri tudi osebam, ki so v skladu z zakonom, ki
ureja izvršbo in zavarovanje, ali z drugim predpisom imenovane za neposredna
dejanja izvršbe in zavarovanja, če izpolnjujejo pogoje za izterjevalca po tem
zakonu in na način, ki ga določi minister, pristojen za finance.
(1) Pooblaščene uradne osebe imajo službeno izkaznico. S službeno izkaznico
izkazujejo pooblaščenost za izvajanje carinskih pooblastil.
(2) Službeno izkaznico izda minister, pristojen za finance, ki na predlog
generalnega direktorja predpiše tudi obrazce za službene izkaznice in postopek
za njihovo izdajo.
(1) Pooblaščene uradne osebe opravljajo naloge službe v službeni ali civilni
obleki, v primerih in pod pogoji, določenimi v posebni uredbi. Službena obleka
je carinska uniforma ali delovna obleka s pripadajočimi oznakami carine.
(2) Kadar opravljajo pooblaščene uradne osebe naloge v civilni obleki, se
morajo pred tem legitimirati s službeno izkaznico.
(3) Vlada določi barvo in oznake službene obleke, minister, pristojen za
finance, pa na predlog generalnega direktorja določi delovna mesta, na katerih
morajo pooblaščene uradne osebe in drugi delavci nositi službeno obleko, in
vrsto službene obleke ter predpiše kroj, trajanje in način njene uporabe.
(1) Cariniki, razporejeni na mejne prehode, za katere vlada določi, da opravljajo
kontrolo prehajanja blaga in oseb čez državno mejo, in druge pooblaščene uradne
osebe, ki so posebej izpostavljene nevarnosti in ogroženosti in ki jih določi
generalni direktor, imajo pravico in dolžnost nositi pri opravljanju nalog
službe orožje in strelivo. Pravilnik o nošenju in uporabi orožja izda minister,
pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.
(2) Pooblaščene uradne osebe, ki so pooblaščene za nošenje in uporabo strelnega
orožja, morajo biti za to posebej usposobljene. Program usposabljanja in
postopek za preizkus znanja o ravnanju pri nošenju in uporabi strelnega orožja
določi generalni direktor v sodelovanju z generalnim direktorjem policije.
(1) Pri opravljanju nalog sme pooblaščena uradna oseba iz prvega odstavka 19. člena [Lem1] tega zakona uporabiti strelno orožje samo, če ne more
drugače odvrniti od sebe ali druge pooblaščene uradne osebe neposrednega
protipravnega napada, s katerim je ogroženo njeno življenje ali življenje druge
pooblaščene uradne osebe.
(2) Predno pooblaščena uradna oseba uporabi strelno orožje, mora, kadar
okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabila strelno orožje,
opozoriti s klicem "Stoj, streljal bom!" in z opozorilnim strelom.
(1) Cariniki oziroma inšpektorji na celotnem območju Republike Slovenije ter
tudi zunaj območja Republike Slovenije, če je tako določeno z mednarodnimi
pogodbami, izvajajo:
- carinski nadzor,
- carinsko kontrolo,
- trošarinski nadzor,
- trošarinsko kontrolo,
- inšpekcijski nadzor,
- carinske preiskave.
(2) Inšpekcijski nadzor in carinske preiskave se izvajajo na podlagi sklepa
generalnega direktorja ali direktorja.
(3) Pravna oziroma fizična oseba, pri kateri se izvaja kateri izmed ukrepov iz
prvega odstavka tega člena, mora cariniku oziroma inšpektorju omogočiti oziroma
zagotoviti pogoje za nemoteno izvajanje ukrepa. Le-ta, njen zastopnik ali
pooblaščenec lahko prisostvuje pri izvajanju ukrepa, razen v primeru, ko bi
njihova prisotnost ovirala učinkovitost izvajanja ukrepa.
(4) Če pri izvajanju preiskave zastopnik ali pooblaščenec ni navzoč, tisti, pri
katerem se carinska preiskava izvaja pa njuno navzočnost zahteva, se začetek
dejanj oziroma ukrepov do njegovega prihoda odloži, vendar največ za dve uri. V
tem času se prekine z vsemi dejavnostmi, ki bi lahko povzročile uničenje
dokazov o nepravilnostih pri poslovanju.
(1) Carinski nadzor se izvaja s splošnimi ali posameznimi ukrepi, ki jih
carinski organi izvajajo za zagotovitev istovetnosti blaga in preprečitev
neupravičene rabe blaga z namenom, da se zagotovi pravilna in pravočasna
pridobitev carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga, pravilna predložitev
blaga ter zagotovi plačilo dajatev in spoštovanje drugih predpisov, za nadzor
nad izvajanjem katerih je pristojna služba.
(2) Carinska kontrola pomeni izvajanje katerihkoli aktivnosti, kot so
opredeljene v carinskih predpisih ter drugih predpisih, za nadzor nad
izvajanjem katerih je pristojna služba. Carinska kontrola pomeni tudi izvajanje
ukrepov za zagotavljanje pravilnosti prejetih poročil in kontrole podatkov
poročevalskih enot, podjetij in deklarantov na podlagi tega zakona ter zakona o
državni statistiki.
(1) Trošarinski nadzor je nadzor nad pravilnim izvajanjem trošarinskih
predpisov, ki se izvaja v skladu s tem zakonom, zakonom, ki ureja trošarine in
zakonom, ki ureja davčni postopek. Ta nadzor obsega trošarinske kontrole in
splošne nadzorne ukrepe za zagotavljanje pravilnega izvajanja trošarinskih
predpisov.
(2) Trošarinska kontrola obsega preverjanje pravilnosti prijav trošarinskih
zavezancev, trošarinskih obračunov in obračunov drugih dajatev, ki se plačujejo
na enak način kot trošarine, preverjanje zahtevkov za vračila, odpuste in
oprostitve plačila trošarine, preverjanje izpolnjevanja obveznosti iz
dovoljenj, ki jih izdaja služba, porabe trošarinskih izdelkov za namene, za
katere se ne plačuje trošarina, preverjanje popisov trošarinskih izdelkov,
vodenja evidenc in dostavljanja podatkov ter gibanja trošarinskih izdelkov v
režimu odloga plačila trošarine.
(3) Trošarinska kontrola pomeni tudi izvajanje ukrepov za zagotavljanje
pravilnosti pobiranja proizvodnih dajatev za sladkor.
(1) Inšpekcijski nadzor pomeni nadzor nad izvajanjem in spoštovanjem carinskih,
trošarinskih in drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna
služba, v skladu s tem zakonom, zakonom, ki ureja davčni postopek ter zakonom,
ki ureja inšpekcijsko nadzorstvo.
(2) Delo inšpekcije vodi direktor inšpekcije, ki je uradnik Generalnega
carinskega urada.
(3) Direktor inšpekcije tekoče spremlja delo inšpekcije, pripravlja letni plan
inšpekcijskega nadzora, obvešča ostale organizacijske enote službe o svojih
ugotovitvah in jim daje posamezna priporočila in navodila, izvaja inšpekcijski
nadzor v najzahtevnejših zadevah, pripravlja letna poročila o delu ter
koordinira posamezni zahtevnejši inšpekcijski nadzor z drugimi inšpekcijami.
(4) Inšpekcijski nadzor se praviloma opravlja v skladu z letnim načrtom, ki ga
sprejme generalni direktor na predlog direktorja inšpekcije.
(1) Carinska preiskava pomeni izvajanje dejanj in ukrepov po tem zakonu v
primeru, ko so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so
bili kršeni carinski, trošarinski in drugi predpisi, za nadzor nad izvajanjem
katerih je pristojna služba.
(2) Dejanja in ukrepi carinske preiskave se izvajajo z namenom preprečevanja,
preiskovanja in odkrivanja kršitev carinskih, trošarinskih in drugih predpisov,
za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba.
(3) Carinska preiskava se lahko uvede tudi zaradi izvajanja dejanj in ukrepov
po tem zakonu za zagotovitev medsebojne pomoči organom Skupnosti, držav članic
EU in tretjih držav.
Cariniki in inšpektorji lahko pregledajo in preverjajo verodostojnost osebnih
dokumentov oseb:
1. pri prestopanju državne meje,
2. pri izvajanju carinskih pooblastil iz 23. do 30. člena
tega zakona.
(1) Inšpektorji lahko vabijo v uradne prostore osebe, ki bi lahko dale koristne
podatke za opravljanje nalog službe.
(2) Pisno vabilo mora vsebovati ime in priimek vabljene osebe, čas in kraj,
kamor naj se zglasi, razlog, zaradi katerega je vabljena in v kakšni vlogi, ter
opozorilo, da bo storila prekršek in bo prisilno privedena, če se vabilu ne
odzove.
(3) Oseba se lahko vabi tudi ustno, pri čemer ji mora biti sporočen razlog,
zaradi katerega je vabljena. Če se oseba na ustno vabilo ne odzove, se ponovno
pozove pisno, v skladu s prejšnjim odstavkom.
(1) Carinik in inšpektor lahko zahtevata od osebe, ki je po veljavni zakonodaji
dolžna dati podatke ali izpolniti določeno obveznost, da jima v določenem roku
in na določenem kraju predloži katerokoli knjigovodsko listino, pogodbo,
poslovno korespondenco, evidenco, kakšen drug dokument za potrebe carinske in
trošarinske kontrole, inšpekcijskega nadzora ter carinske preiskave. Navedena
oseba je dolžna na zahtevo carinika ali inšpektorja posredovati tudi podatke o
osebi, pooblaščeni za opravljanje poslov, pri opravljanju katerih naj bi bila
storjena kršitev predpisov. Carinik in inšpektor lahko predložene dokumente
pregledujeta in tudi reproducirata.
(2) Dokumenti, podatki ali izpolnitev določene obveznosti iz prejšnjega
odstavka se lahko zahtevajo od carinskega deklaranta, trošarinskega zavezanca,
proizvajalca ali druge osebe, ki je neposredno ali posredno udeležena v poslu,
ali vsake druge osebe, ki z zahtevano dokumentacijo ali podatki razpolaga ali
bi to dokumentacijo ali podatke morala imeti.
(3) Kadar se poslovne knjige in predpisane evidence vodijo na elektronskem
mediju, imata carinik in inšpektor pravico pregledati bazo podatkov in
računalniški sistem ter zahtevati izdelavo oziroma posredovanje vsakega
dokumenta ali deklaracije, ki potrjuje kateri koli podatek, voden na
elektronskem mediju. Enako lahko postopata, kadar obstajajo razlogi za sum, da
se poslovne knjige in predpisane evidence vodijo na elektronskem mediju.
(4) Carinik in inšpektor lahko, za potrebe carinske oziroma trošarinske
kontrole ali inšpekcijskega pregleda, brez nadomestila odvzameta vzorce blaga
oziroma trošarinskega izdelka. Vzorec, ki po analizi ohrani uporabno vrednost,
se na zahtevo lastnika vrne.
(1) Inšpektor in carinik imata pri izvajanju carinske in trošarinske kontrole
oziroma carinske preiskave pravico največ za 15 dni zaseči dokumente iz prvega
odstavka in nosilce baze podatkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena ter
predmete in vzorce, če je to potrebno zaradi zavarovanja dokazov, za natančno
ugotovitev nepravilnosti ali če oseba te dokumente, nosilce baz podatkov, predmete
ali vzorce uporablja za kršitve oziroma če so bili pridobljeni s kršitvami
carinskih, trošarinskih ali drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna
služba. Rok iz prejšnjega stavka se pri izvajanju ukrepa carinske preiskave v
obsežnih in dolgotrajnih primerih lahko podaljša na do skupno 90 dni.
Podaljšanje roka odredi oseba, ki je odredila carinsko preiskavo.
(2) Oseba lahko zahteva, da se ji zasežene stvari iz prejšnjega odstavka vrnejo
pred rokom, če izkaže, da jih nujno potrebuje pri poslovanju.
(3) Carinski organ odloči o vrnitvi stvari iz prejšnjega odstavka s sklepom v
treh dneh od dneva vložitve zahtevka.
(1) Osebe iz drugega odstavka 24. člena [Lem2] tega zakona so dolžne cariniku in inšpektorju, ki
opravljata carinsko ali trošarinsko kontrolo ali carinsko preiskavo, dovoliti
vstop na zemljišče ter v prostore, v katerih se opravljajo dejavnost,
proizvodnja, vtovor, iztovor ali skladiščenje blaga ali trošarinskih izdelkov.
(2) Carinik in inšpektor imata pri opravljanju nalog službe pravico vstopiti
tudi v kateri koli objekt in prostor na letališču, železniški postaji in v
luki, stopiti na zemljišče, na katerem se nahaja ali bi se lahko nahajalo blago
ali trošarinski izdelki, in na zemljišče, preko katerega je ali bi lahko bila speljana
kakršna koli napeljava, ki omogoča prenos blaga ali trošarinskih izdelkov, ter
na obalo oziroma drugo zemljišče, kjer je oziroma bi lahko bilo mesto pristanka
vodnega ali zračnega plovila.
(1) Uniformirani carinik in uniformirani inšpektor lahko zaradi odkrivanja
kršitev carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za izvajanje katerih je
pristojna služba, na celotnem območju Republike Slovenije:
1. spremljata, ustavita, pregledata in preiščeta vsako prevozno sredstvo;
2. pregledata in preiščeta vsako prevozno sredstvo kjer koli na prostem, kjer
se opravlja vtovor ali iztovor blaga ali trošarinskih izdelkov oziroma je ta že
bil opravljen;
3. ustavita vsako osebo in pregledata ter preiščeta prenosna sredstva in
stvari, ki jih nosi s seboj;
4. ugotavljata namensko uporabo pogonskega goriva v vseh prevoznih sredstvih,
delovnih napravah in strojih ter namensko uporabo vseh drugih trošarinskih
izdelkov, zaradi zasega pa odrejata črpanje označenega mineralnega olja iz
rezervoarja ter njegovo čiščenje.
(2) Zaradi izvajanja ukrepov iz prejšnjega odstavka je vsakdo dolžan ustaviti
na mestu, ki ga odredi uniformirani carinik oziroma uniformirani inšpektor z
dajanjem predpisanih znakov, na način in po postopku, ki ga predpiše minister,
pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve. Na
zahtevo uniformiranega carinika oziroma uniformiranega inšpektorja mora dati
vse potrebne podatke in mu pokazati blago in trošarinske izdelke, ki jih
prevaža ali prenaša.
(3) Pregled prevoznega ali prenosnega sredstva pomeni vizuelni pregled
prostorov, prevoznega ali prenosnega sredstva in stvari, ki so v njem.
(4) Preiskava prevoznega ali prenosnega sredstva, ki se lahko opravi v primeru
razlogov za sum kršitve carinskih, trošarinskih ali drugih predpisov, katerih
izvajanje je v pristojnosti službe, pa pomeni podroben pregled vseh delov
prevoznega ali prenosnega sredstva, vključno s stvarmi v njem, pri katerem se
lahko za pregled posameznih delov prevoznega ali prenosnega sredstva oziroma stvari
v njem uporabijo tehnični pripomočki in prevozno ali prenosno sredstvo oziroma
stvari tudi razstavijo.
(5) Vse kar je predmet pregleda iz prejšnjega odstavka, lahko carinik in
inšpektor tudi fotografirata ali posnameta na drug nosilec vizualnih podatkov.
(1) Cariniki in inšpektorji lahko pri opravljanju carinske oziroma trošarinske
kontrole in carinske preiskave, z namenom ugotavljanja pravilnosti poslovanja
pravnih in fizičnih oseb v skladu s carinskimi, trošarinskimi in drugimi
predpisi, izvajanje katerih je v pristojnosti službe, ter preprečevanja in
odkrivanja kršitev teh predpisov, pregledata vsak poslovni prostor in drug
prostor, ki se uporablja za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov,
objekt in zemljišče.
(2) Za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki so določeni
kot sedež oziroma kot poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost.
(3) Pri izvajanju carinske preiskave se lahko z dovoljenjem osebe, pri kateri
se ta ukrep izvaja, pregledajo tudi stanovanjski prostori, ki niso določeni kot
sedež dejavnosti, pa obstaja utemeljen razlog za sum, da se v njih opravlja
neprijavljena dejavnost ali da bodo pri pregledu stanovanjskega prostora
oziroma posameznih stvari v prostoru, ki so predmet carinske preiskave, ugotovljene
druge kršitve predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba.
(4) Pri pregledu teh prostorov, objektov in zemljišč imata carinik in inšpektor
pravico pregledati poslovne knjige, evidence in drugo dokumentacijo v zvezi s
carinskim blagom ali trošarinskimi izdelki, natančno pregledati, tudi z uporabo
tehničnih pripomočkov in razstavljanjem, opremo, stroje, naprave, blago, ki je
v prostoru oziroma objektu oziroma na ali v zemljišču in tudi ugotavljati
namensko uporabo trošarinskih izdelkov. Vse, kar je predmet pregleda, lahko
carinik in inšpektor tudi fotografirata ali posnameta na drug nosilec vizualnih
podatkov.
(1) Če cariniki ali inšpektorji pri izvajanju ukrepa iz prvega in drugega odstavka
prejšnjega člena naletijo na fizični odpor ali če tak odpor utemeljeno
pričakujejo, lahko zahtevajo pomoč policije.
(2) Če oseba, pri kateri se opravlja pregled prostorov iz tretjega odstavka
prejšnjega člena, temu nasprotuje, se pregled teh prostorov lahko opravi na
podlagi odločbe pristojnega sodišča v skladu z določbami Zakona o prekrških, ki
urejajo hišno preiskavo.
(3) Če oseba iz prejšnjega odstavka izvedbi pregleda še vedno nasprotuje ali se
to utemeljeno pričakuje, se lahko zahteva pomoč policije.
(4) Pri pregledu stanovanjskega prostora v skladu s prejšnjim odstavkom morata
biti navzoči dve polnoletni osebi kot priči. Pregled stanovanjskega prostora je
omejen na del stanovanjskega prostora, ki ga je treba pregledati za dosego
namena carinske preiskave.
(1) Pooblaščena uradna oseba lahko zadrži tistega, ki ga zaloti pri kršitvi
carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih
je pristojna služba, če bi se ta lahko s samovoljnim odhodom s kraja kršitve
izognil sankcioniranju oziroma izvedbi nadaljnjega postopka. Zadržanje lahko
traja do prihoda policije oziroma najdlje 2 uri.
(2) Pooblaščena uradna oseba zadržano osebo takoj seznani z razlogi zadržanja
in ji zadrži osebne dokumente.
(3) Pooblaščena uradna oseba lahko zadržano osebo brez posebne odredbe privede
k prekrškovnemu organu ali preda policiji, da izvede ustrezne ukrepe v skladu s
svojimi pooblastili.
(1) Pooblaščena uradna oseba lahko pri opravljanju nalog uporabi sredstva za
vklepanje, fizično silo, palico in sredstva za pasivizacijo.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se lahko uporabijo, kadar je osebo treba
zadržati, pa se temu upira ali kadar je to potrebno zaradi odvrnitve napada na
pooblaščeno uradno osebo.
(3) Pri izbiri prisilnega sredstva mora pooblaščena uradna oseba paziti, da se
ne uporabi hujše sredstvo, če se isti namen lahko doseže z blažjim. Pri uporabi
prisilnih sredstev je potrebno spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo.
(4) Način uporabe prisilnih sredstev iz prvega odstavka tega člena predpiše
minister, pristojen za finance v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje
zadeve.
(1) Kadar so podani razlogi za sum, da se kršijo ali so se kršili carinski
oziroma trošarinski predpisi ali drugi predpisi, za izvajanje katerih je
pristojna služba, lahko carinik oziroma inšpektor kot ukrep carinske oziroma
trošarinske kontrole ali carinske preiskave, z namenom in je verjetno
domnevati, da bi našli skrito blago oziroma dokumente, ki so predmet ali dokaz
navedenih kršitev, opravi pregled osebe:
1. ki se nahaja na mejnem prehodu oziroma prehaja carinsko črto;
2. ki se nahaja na katerem koli prevoznem sredstvu ali objektu v primerih iz
prvega odstavka 27.
člena [Lem3] in prvega odstavka 28. člena [Lem4] tega zakona;
3. ki zapušča ali vstopa v prostor, namenjen za skladiščenje blaga, ki ni bilo
sproščeno v prost promet, ali trošarinskih izdelkov, ki niso bili sproščeni v
porabo, oziroma v luko ali na kraj prispetja ladje ali pristanka letala oziroma
drugi kraj pristanka letala, ki je prispelo ali od koder zapušča carinsko
območje.
(2) Pregled osebe po prejšnjem odstavku obsega pregled vsega, kar oseba nosi na
telesu ali s seboj, pri čemer se ugotavlja, ali ima pri sebi oziroma s seboj
stvari, ki so predmet kršitev carinskih, trošarinskih ali drugih predpisov.
(3) V primeru, ko obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da oseba iz prvega
odstavka tega člena tihotapi mamila ali druge predmete kaznivega dejanja tako,
da jih prenaša v telesu, se izroči organom policije.
Kadar delavec službe pri opravljanju nalog službe povzroči tretji osebi škodo,
odgovarja za povzročeno škodo država po predpisih, ki urejajo odškodninsko
odgovornost.
(1) Posameznik, ki meni, da so bile z ravnanjem pooblaščenih uradnih oseb kršene
njegove pravice ali svoboščine, se lahko v roku 30 dni od trenutka, ko je
izvedel za kršitev, pritoži na Generalni carinski urad.
(2) Podrobnejši postopek za reševanje pritožb predpiše minister, pristojen za
finance, na predlog generalnega direktorja.
(1) Generalni carinski urad zagotovi strokovno pravno pomoč pooblaščeni uradni
osebi, zoper katero je uveden kazenski ali odškodninski postopek zaradi
opravljanja nalog službe, ki jih je po oceni službe opravila v skladu s
predpisi.
(2) Oceno skladnosti opravljanja nalog glede na predpise, poda komisija, ki jo
imenuje generalni direktor.
(1) Policija je dolžna nuditi carinskim organom vso potrebno pomoč in zaščito
pri opravljanju nalog službe.
(2) Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki
pri opravljanju svojih nalog ugotovijo, da je kršena carinska oziroma
trošarinska zakonodaja oziroma obstaja možnost, da se bo to zgodilo, so dolžni
o ugotovitvah v najkrajšem možnem času obvestiti carinski organ.
V. ZBIRANJE, VARSTVO IN ZAVAROVANJE
PODATKOV
34. člen
(1) Služba zbira osebne in druge podatke zaradi opravljanja z zakoni in drugimi
predpisi določenih nalog neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo,
od drugih oseb, ki o tem kaj vedo, ali iz že obstoječih zbirk podatkov.
(2) Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od drugih oseb, ki o tem kaj vedo,
ali iz že obstoječih zbirk podatkov, pooblaščene uradne osebe niso dolžne o tem
obvestiti osebe, na katere se podatki nanašajo, če bi to onemogočilo ali
otežilo izvršitev določene naloge.
(3) Če pooblaščene uradne osebe zaradi opravljanja določenih nalog zbirajo
osebne in druge podatke iz že obstoječih zbirk podatkov, so organi,
organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona in v okviru svoje
dejavnosti vodijo zbirke podatkov, dolžni brezplačno posredovati zahtevane
osebne in druge podatke.
(1) Služba lahko posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih in drugih
podatkov s pogodbo zaupa pogodbenemu obdelovalcu, ki je registriran za opravljanje
takšne dejavnosti.
(2) Pogodbeni obdelovalec opravlja posamezna opravila v zvezi z obdelavo
osebnih in drugih podatkov v okviru pooblastil, ki jih je opredelila služba in
jih ne sme obdelovati za noben drug namen. Medsebojne pravice in obveznosti se
uredijo s pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati tudi
pogoje in ukrepe za zagotovitev varstva in zavarovanja osebnih in drugih
podatkov.
(3) Pogodbeni obdelovalec ali organ, ki je pristojen za odločanje o prenehanju
pogodbenega obdelovalca, mora osebne in druge podatke, ki jih je pogodbeno
obdeloval, nemudoma vrniti službi, v naslednjih primerih:
1. v primeru spora med službo in pogodbenim obdelovalcem;
2. v primeru prenehanja pogodbenega obdelovalca;
3. na podlagi zahteve službe.
(4) V vseh navedenih primerih, mora pogodbeni obdelovalec vrniti ali
komisijsko, v prisotnosti pooblaščene osebe službe, uničiti tudi vse morebitne
kopije teh podatkov. Na podlagi pisne zahteve pogodbenega obdelovalca, ki
izkaže pravni interes za uvedbo sodnega ali drugega postopka, se morebitne
kopije teh podatkov ne uničijo, temveč jih pooblaščena oseba službe osebno
prevzame, napiše o tem uradni zaznamek in jih shrani v prostorih službe za
uporabo v morebitnih sodnih ali drugih postopkih.
(5) Organ, ki je pristojen za odločanje o prenehanju pogodbenega obdelovalca,
brez odlašanja po uradni dolžnosti preda pooblaščeni osebi službe tudi vse
morebitne kopije osebnih in drugih podatkov, ki jih je pogodbeni obdelovalec
pogodbeno obdeloval. Služba te podatke komisijsko uniči.
(1) Služba upravlja zbirke osebnih in drugih podatkov (v nadaljnjem besedilu:
evidence), ki jih zaradi opravljanja nalog službe v zvezi z izvajanjem
carinskih pooblastil zbirajo, uporabljajo in vzdržujejo delavci službe, in
sicer:
1. evidenca pisnih carinskih deklaracij;
2. evidenca izdanih carinskih dovoljenj;
3. evidenca imetnikov trošarinskih dovoljenj in oproščenih uporabnikov;
4. evidenca trošarinskih zavezancev in malih proizvajalcev vina in žganja;
5. evidenca o kršitvah carinskih, trošarinskih in drugih predpisov za nadzor
nad izvajanjem katerih je pristojna služba;
6. evidenca pridobljenih in posredovanih informacij;
7. evidenca carinskih in trošarinskih kontrol, carinskih preiskav ter
inšpekcijskih nadzorov;
8. evidenca uporabe strelnega orožja;
9. evidenca o pobiranju dajatev;
10. evidenca predloženih splošnih in skupnih instrumentov zavarovanja
carinskega in trošarinskega dolga;
11. evidenca zavezancev za plačilo in pobiranja proizvodnih dajatev za sladkor;
12. evidenca trošarinskih dokumentov;
13. evidenca upravičencev do vračila trošarine;
14. evidenca poročevalskih enot, podjetij in deklarantov v zvezi z zbiranjem
statističnih podatkov, za katere je pristojna služba;
15. evidenca davčnih zastopnikov, nepooblaščenih prejemnikov ter oseb, ki
vlagajo prijave o posameznih poslih;
16. evidenca o izdanih dovoljenjih za opravljanje zastopanja v carinskih
zadevah;
17. evidenca imetnikov licence za zastopanje v carinskih zadevah;
18. evidenca o prisilni izterjavi dajatev;
19. evidence, predpisane z drugimi predpisi, predpisi Skupnosti ter
mednarodnimi pogodbami.
(2) Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo naslednje skupne osebne podatke
fizičnih oseb:
1. osebno ime;
2. rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj, država);
3. spol;
4. naslov stalnega oziroma začasnega bivališča;
5. enotno matično številko občana;
6. davčno številko;
7. državljanstvo;
8. izobrazbo;
9. številko osebne listine: potni list, osebna izkaznica, vozniško dovoljenje,
maloobmejna prepustnica;
10. vse potrebne službene ali domače kontaktne telefonske številke.
(3) Za pravne osebe in druge osebe, ki opravljajo dejavnost, evidence iz prvega
odstavka tega člena vsebujejo naslednje skupne podatke:
1. davčno številko;
2. matično številko;
3. firmo, sedež in naslov (naselje, ulica, hišna številka, pošta, država);
4. vse potrebne službene ali domače kontaktne številke telefonov in telefaksov;
5. osebno ime ter rojstne podatke iz 2. točke prejšnjega odstavka in enotno
matično številko občana (EMŠO) odgovornih oseb;
6. naslov službene kontaktne elektronske pošte.
(4) Podatki, navedeni v drugem in tretjem odstavku tega člena, se lahko
pridobijo neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ali iz evidenc
drugih organov v skladu z veljavnimi predpisi in mednarodnimi pogodbami.
(1) Poleg skupnih osebnih in drugih podatkov, vsebujejo posamezne evidence še
naslednje podatke:
1. evidenca pisnih carinskih deklaracij: podatki iz pisnih carinskih
deklaracij, kot so opredeljene v carinskih predpisih;
2. evidenca izdanih carinskih dovoljenj: številka, datum in izdajatelj
dovoljenja, vrsta dovoljenja, veljavnost dovoljenja, kršitve dovoljenja, datum
in razlogi ter trajanje odvzema dovoljenja, podaljševanje veljavnosti
dovoljenja;
3. evidenca imetnikov trošarinskih dovoljenj in oproščenih uporabnikov: podatki
o imetniku dovoljenja in oproščenem uporabniku, nadzorni carinski organ, vrsta
in datum izdaje dovoljenja, lokacija in šifra skladišča ter datum začetka
poslovanja, vrsta trošarinskih izdelkov, podatki o količinah trošarinskih
izdelkov na zalogi oziroma o odobrenih količinah trošarinskih izdelkov, podatki
o predloženi garanciji, datum in razlog odvzema dovoljenja;
4. evidenca trošarinskih zavezancev in malih proizvajalcev vina in žganja:
podatki o trošarinskem zavezancu ter odgovorni osebi, naziv in šifra dejavnosti
zavezanca, datum pričetka in konca opravljanja dejavnosti, nadzorni organ,
vrsta trošarinskih izdelkov, tip trošarinskega zavezanca, podatki o imetništvu
kotla za žganjekuho in prostornini kotla ter podatki o površini vinograda;
5. evidenca o kršitvah carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za nadzor
nad izvajanjem katerih je pristojna služba: podatki o ugotovljenih kršitvah
carinskih in trošarinskih predpisov ter drugih predpisov ter o kršiteljih;
podatki o ukrepih zoper kršitelje, in sicer podatki o začetih postopkih o
prekršku po uradni dolžnosti, podatki o podanih predlogih za vodenje postopka o
prekršku, podatki o vloženih obdolžilnih predlogih; izrečene sankcije za
prekršek, podatki o odstopu podatkov drugim državnim organom, pristojnim za
ukrepanje zoper kršitelje, za katere carinski organi niso pristojni; podatki o
sankcioniranju kršiteljev, kadar o tem ne odloča carinski organ in je podal
predlog za postopek o prekršku ali obdolžilni predlog oziroma je odstopil
podatke drugim organom, pristojnim za ukrepanje zoper kršitelje;
6. evidenca pridobljenih in posredovanih informacij: podatki o informaciji,
kraju dogodka, odhodnem in namembnem kraju, blagu in poti blaga, pošiljatelju
in prejemniku blaga, razlogih za pregled, organu, kateremu je bila informacija
poslana, povratnih informacijah, narodnosti, vzdevku in fizičnih posebnostih
oseb, na katere se informacije nanašajo, transportnem sredstvu, registrski
oznaki in številki vozila ter podjetju, fotografije in ostala dokumentacija, ki
se nanaša na informacijo, podatki o opravljenih analizah pridobljenih
informacij, podatki o prejetem klicu na anonimni telefon, vključno z zvočnim
zapisom prejetega klica;
7. evidenca carinskih in trošarinskih kontrol, carinskih preiskav ter
inšpekcijskega nadzora: podatki o kraju, času in drugih okoliščinah opravljanja
ukrepa, o osebah, prevoznih sredstvih in drugih objektih, ki so predmet
kontrole, nadzora oziroma carinske preiskave ter poteku in ugotovitvah le-teh;
8. evidenca uporabe strelnega orožja: podatki o pooblaščeni uradni osebi, ki je
uporabila strelno orožje, podatki o osebi, zoper katero je bilo uporabljeno
strelno orožje, podatki o dogodku, v katerem je bilo uporabljeno ter ocena
uporabe strelnega orožja;
9. evidenca o pobiranju dajatev: podatki iz carinskih deklaracij in obračunov,
upravnih odločb in trošarinskih obračunov, ki se nanašajo na obračun dolga;
datum vročitve obračuna oziroma odločbe, podatke, ki jih je dolžan voditi
carinski organ za knjiženje carin in trošarin, podatki o povračilu, odlogu ali
odpustu dolga, podatki o plačilu dolga iz instrumenta zavarovanja;
10. evidenca predloženih splošnih in skupnih instrumentov zavarovanja
carinskega in trošarinskega dolga: podatki o predlagatelju instrumenta
zavarovanja in garantu, znesek, veljavnost in rok vnovčitve instrumenta
zavarovanja;
11. evidenca zavezancev za plačilo in pobiranja proizvodnih dajatev za sladkor:
podatki o prenesenih količinah sladkorja v naslednje tržno leto, podatki o količinah
proizvedenega sladkorja;
12. evidenca trošarinskih dokumentov: podatki iz trošarinskih dokumentov, kot
so opredeljeni v trošarinskih predpisih;
13. evidenca upravičencev do vračila trošarine: skupna površina zemljišč po
katastrskih kulturah, podatki o računu, znesek vrnjene trošarine;
14. evidenca poročevalskih enot (v nadaljnjem besedilo: PE), podjetij in
deklarantov v zvezi z zbiranjem statističnih podatkov, za katere je pristojna
služba: datum zavezanosti, prvega poročanja in prenehanja poročanja, vrednost
mesečne trgovine z državami članicami glede na tok blaga; podatek ali ima
podjetje aktivno ali pasivno trgovino; velikost podjetja; dejavnost podjetja po
Splošni klasifikaciji dejavnosti, status podjetja glede na statistični prag;
ali PE opravlja posle oplemenitenja, prioriteta PE; posebne zabeležke v zvezi s
podjetjem in njegovo trgovino; način poročanja; značilne napake v posredovanih
podatkih; podatek, ali podjetje trguje s tretjimi državami ali samo znotraj EU
ali oboje, podatki o kontaktnih osebah;
15. evidenca davčnih zastopnikov, nepooblaščenih prejemnikov ter oseb, ki
vlagajo prijave o posameznih poslih: podatki o imetniku trošarinskega skladišča
v drugi državi članici, podatki o dobavah trošarinskih izdelkov, podatki o
instrumentu zavarovanja;
16. evidenca o izdanih dovoljenjih za opravljanje poslov zastopanja v carinskih
zadevah: seznam pooblaščenih oseb za podpisovanje carinskih deklaracij;
17. evidenca imetnikov licence za opravljanje poslov zastopanja v carinskih
zadevah: firma družbe v kateri je imetnik licence zaposlen oziroma družbe, ki
ga je pooblastila za podpisovanje carinskih deklaracij;
18. evidenca o prisilni izterjavi dajatev: podatki iz sklepov o prisilni
izterjavi dajatev, podatki o plačilih ter o poteku postopka prisilne izterjave
dajatev.
(2) Posameznik ima pravico vpogleda v svoje podatke v evidencah:
1. iz 1., 2., 3., 4., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17. in 18.
točke prvega odstavka 35. člena[Lem5] tega zakona takoj po vzpostavitvi, za carinske
preiskave iz 7. točke pa po zaključku preiskave;
2. iz 5. točke prvega odstavka 35. člena [Lem6] tega zakona po pravnomočni odločitvi o uvedbi
kazenskega postopka ali postopka o prekršku, če ta ni uveden, pa po zastaranju
pregona;
3. iz 6. točke prvega odstavka 35. člena[Lem7] tega zakona po arhiviranju podatkov.
(3) Podatki se hranijo:
1. v evidencah iz 1., 2., 7., 9., 10., 16., 17. in 18. točke prvega odstavka 35. člena [Lem8] tega zakona v skladu s carinskimi predpisi in predpisi
o trošarinah;
2. v evidencah iz 8. točke prvega odstavka 35. člena[Lem9] tega zakona dve leti po vnosu podatkov oziroma do
pravnomočnega končanja pravnih postopkov v zvezi z uporabo strelnega orožja;
3. v evidencah iz 5. točke prvega odstavka 35. člena[Lem10] tega zakona do izbrisa obsodbe ali kazni, če te ni,
pa do zastaranja pregona;
4. v evidencah iz 6., 11. in 14. točke prvega odstavka 35. člena [Lem11] tega zakona do pet let;
5. v evidencah iz 3., 4., 12., 13. in 15. točke prvega odstavka 35. člena [Lem12] tega zakona dokler traja trošarinski nadzor.
(4) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka se podatki arhivirajo v skladu s
predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo in arhive.
(5) Arhivsko gradivo, ki vsebuje tajne podatke iz evidenc, določenih v 35. členu tega zakona, ki ga služba preda pristojnim arhivom na
podlagi predpisov, ki urejajo arhivsko gradivo in arhive, je v državnih arhivih
dostopno po 75-ih letih od njihovega nastanka, razen, če ni z zakonom drugače
določeno.
(1) Za namene zbiranja, obdelave, shranjevanja, posredovanja, uporabe in
arhiviranja podatkov, vsebovanih v evidencah iz 35. člena
tega zakona, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov
in podatkov, ki pomenijo poslovne skrivnosti, če ni s tem zakonom ali drugim
predpisom drugače določeno.
(2) Način ravnanja z zaupnimi podatki, vsebovanimi v evidencah iz 35.
člena tega zakona ter drugimi zaupnimi podatki službe, ter način varovanja
teh podatkov, predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega
direktorja.
(1) Za delavce službe se uporabljajo splošni in posebni predpisi, ki urejajo
delovna razmerja, zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če ni s
tem zakonom določeno drugače.
(2) Delavci službe so pooblaščene uradne osebe in drugi delavci, zaposleni v
službi (v nadaljnjem besedilu: delavci službe).
(1) Delovno razmerje za opravljanje nalog službe lahko sklene oseba, ki poleg
pogojev, določenih v predpisih, ki urejajo sklenitev delovnega razmerja
delavcev v državnih organih, izpolnjuje še naslednje pogoje:
1. ima ustrezne zdravstvene in psihofizične sposobnosti;
2. ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje,
storjeno z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti;
3. ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje točke;
4. je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki
Sloveniji.
(2) Generalni carinski urad lahko zbere o osebi, ki želi skleniti delovno
razmerje v službi, z njeno pisno privolitvijo, še podatke, na podlagi katerih
se ugotavlja varnostne zadržke za delo v službi.
(3) Ostali pogoji za zasedbo delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb se
določijo v aktu, ki ga na predlog ministra, pristojnega za finance, sprejme
vlada.
(1) Če je bil delavec službe obsojen zaradi kaznivega dejanja iz 2. točke
prvega odstavka 39.
člena[Lem13] tega zakona ali zaradi katerega koli kaznivega
dejanja, storjenega na delu ali v zvezi z delom v službi, mora sodišče
pravnomočno sodbo poslati Generalnemu carinskemu uradu.
(2) Delavcu službe preneha delovno razmerje z dnem vročitve ugotovitvenega
sklepa o prenehanju delovnega razmerja, ki ga izda generalni direktor oziroma
direktor na podlagi pravnomočne sodbe iz prejšnjega odstavka.
Odločbe o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja ter druge odločbe, ki se
nanašajo na uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev iz
delovnega razmerja, izdaja za delavce carinskega urada direktor urada, če ni s
tem zakonom ali drugimi zakoni drugače določeno.
(1) Oseba, ki je sklenila delovno razmerje za opravljanje nalog carinika
oziroma inšpektorja, mora v roku najkasneje enega leta po sklenitvi delovnega
razmerja oziroma po razporeditvi na to delovno mesto, opraviti strokovni izpit.
Carinik oziroma inšpektor, v času do opravljenega strokovnega izpita, opravlja
svoje naloge pod nadzorom in odgovornostjo mentorja.
(2) Osebi, ki je sklenila delovno razmerje za opravljanje nalog carinika
oziroma inšpektorja in ne opravi strokovnega izpita iz prejšnjega odstavka,
preneha delovno razmerje po poteku odpovednega roka.
(3) Delavec iz prvega odstavka tega člena, ki je razporejen na delovno mesto
carinika oziroma inšpektorja in ne opravi strokovnega izpita, se razporedi na
delovno mesto, ki ga je opravljal pred tem, oziroma v skladu z veljavnimi
predpisi, ki urejajo razporejanje delavcev v državnih organih.
(4) Rok iz prvega odstavka tega člena se lahko iz opravičenih razlogov
podaljša.
(5) Podrobnejša merila, vsebino in način izvajanja izpita iz prvega odstavka
tega člena predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega
direktorja.
(1) Delavci, ki opravljajo naloge pooblaščenih uradnih oseb, morajo stalno
izpopolnjevati svoja strokovna znanja, se usposabljati in udeleževati
preverjanj strokovne usposobljenosti, ki jih organizira služba.
(2) Z aktom iz petega odstavka 42. člena [Lem14] tega zakona se določijo tudi vsebina, način in merila
za strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje in preverjanje strokovne
usposobljenosti.
(1) Generalni direktor lahko z odločbo odvzame pooblaščeni uradni osebi pravico
izvajati carinska pooblastila:
1. če se ugotovi, da je le-ta uporabila pooblastila v nasprotju s tem zakonom
in drugimi predpisi;
2. če se v disciplinskem postopku z dokončno odločbo ugotovi, da je huje kršila
delovne obveznosti in dolžnosti;
3. če opravlja dela iz 53. člena tega zakona.
(2) Delavca iz prejšnjega odstavka generalni direktor oziroma direktor
razporedi na drugo delovno mesto, ustrezno njegovi izobrazbi, znanju in
zmožnostim. Če delavec ponujeno delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi,
znanju in zmožnostim, odkloni ali če mu takega delovnega mesta v istem ali
drugem državnem organu ni mogoče zagotoviti, mu po preteku odpovednega roka
preneha delovno razmerje.
(3) Delavcu iz prvega odstavka tega člena se odvzamejo službena izkaznica,
službena obleka in orožje.
(1) Delavec opravlja delo na delovnem mestu, za katero je sklenil delovno
razmerje oziroma na katero je razporejen.
(2) Ne glede na določila v drugih predpisih, ki urejajo razporejanje delavcev,
se lahko delavec, za določen ali nedoločen čas razporedi na drugo delovno
mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim. Delavca se lahko
razporedi na drugo delovno mesto v okviru Generalnega carinskega urada oziroma carinskega
urada ali iz enega v drug carinski urad oziroma iz carinskega urada v Generalni
carinski urad in obratno.
(3) Delavec je lahko razporejen iz enega v drug carinski urad tudi na lastno
željo. Razporeditev se opravi na podlagi predhodnega mnenja direktorja
carinskega urada, iz katerega delavec odhaja oziroma v katerega prihaja.
(4) V primeru, da je novi kraj opravljanja dela v primeru razporeditve za
določen čas od dotedanjega kraja opravljanja dela oddaljen več kot 150 km, v
primeru razporeditve za nedoločen čas pa več kot 100 km, je mogoče delavca
razporediti le z njegovim soglasjem.
(5) Razporeditev za določen čas lahko traja največ dvanajst mesecev, z
možnostjo podaljšanja za še šest mesecev.
(6) Za razporejanje delavcev iz enega v drug carinski urad oziroma iz
carinskega urada v Generalni carinski urad in obratno je pristojen generalni
direktor.
(1) Delavec, ki je razporejen v skladu s prejšnjim členom v drug kraj, ima
pravico:
1. do povračila potnih stroškov, če se na delo v drug kraj vozi vsakodnevno;
2. do nadomestila za ločeno življenje zaradi povračila stroškov prehrane,
zagotovitve in plačila stroškov prenočišča za čas razporeditve in prevoznih
stroškov do kraja stalnega bivališča enkrat tedensko, če začasno biva v kraju
dela, ker se po oceni generalnega direktorja ali direktorja ne more voziti
vsakodnevno na delo;
3. do povračila stroškov selitve, če se je zaradi razporeditve preselil v drug
kraj.
(2) Delavec, ki je razporejen na lastno željo, nima pravice do nadomestila stroškov
za ločeno življenje in do zagotovitve prenočišča ali povračila stroškov
selitve, če se je preselil.
Delavcu, ki je v skladu s 45. členom [Lem15] tega zakona za nedoločen čas razporejen v drug kraj, v
katerega se po oceni generalnega direktorja oziroma direktorja ne more
vsakodnevno voziti na delo, mora Generalni carinski urad v treh letih
zagotoviti ustrezno stanovanje. Če Generalni carinski urad delavcu v navedenem
roku ustreznega stanovanja ne zagotovi ali če z njim o tem ne doseže sporazuma,
je potrebno delavca vrniti na delo, ki ga je opravljal pred razporeditvijo.
Kadar je potrebno delavca razporediti na drugo delovno mesto zaradi ukinitve
organizacijske enote ali trajnega povečanja obsega dela v drugi organizacijski
enoti oziroma zaradi reorganizacije službe, se določbe tretjega in četrtega
odstavka 45.
člena [Lem16] tega zakona pri razporejanju ne upoštevajo. Delavec
ima v tem primeru pravico do povračila stroškov iz 46. člena
tega zakona, vse do ustrezne rešitve stanovanjskega vprašanja.
(1) Odločba o razporeditvi mora biti delavcu vročena najmanj sedem dni pred
nastopom dela. Delavec mora pričeti z delom na novem delovnem mestu z dnem,
določenim v odločbi.
(2) Z odločbo o razporeditvi se določijo tudi pravice iz 46.
in 47. oziroma 48. člena tega zakona.
(3) Ugovor ne zadrži izvršitve odločbe.
(1) Zaradi izvajanja nalog službe so delavci dolžni opravljati delo tudi v manj
ugodnem delovnem času.
(2) Delo v manj ugodnem delovnem času je:
1. delo v neenakomernem delovnem času;
2. delo v deljenem delovnem času;
3. delo v izmenah;
4. delo ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih;
5. delo preko polnega delovnega časa;
6. popoldansko in nočno delo;
7. pripravljenost za delo v delovnih prostorih, na določenem kraju ali na domu.
(3) Delo v neenakomernem delovnem času oziroma v izmenah vključuje opravljanje
delovne obveznosti v deljenem delovnem času, ob sobotah, nedeljah, praznikih in
drugih dela prostih dnevih ter delo v popoldanskem in nočnem času, s prerazporeditvijo
v okviru določene redne mesečne oziroma letne delovne obveznosti.
(1) Kot delo v izmenah se šteje delo, ki se izmenoma opravlja v dopoldanskem,
popoldanskem ali nočnem času. Kot delo v izmenah se šteje tudi delo v turnusu, ko
se delo opravlja po razporedu 12 ur, sledi pa mu 24 ali 48 ur počitka, in delo
po posebnem razporedu, ko se delo sicer opravlja dopoldne, popoldne in v nočnem
času, vendar ne v enakomernem zaporedju.
(2) Za delo v popoldanski izmeni se šteje delo, če delavec izpolni najmanj 75%
dnevne delovne obveznosti po 12. uri.
(3) Za delo v nočni izmeni se šteje delo, če delavec izpolni najmanj 75% dnevne
delovne obveznosti po 22. uri.
(4) Za izmensko delo v turnusu se šteje delo v nočni izmeni in delo v dnevni izmeni,
opravljeno po 15. uri.
(5) Za izmensko delo po posebnem razporedu se šteje delo, opravljeno v času od
16. ure do 7. ure zjutraj.
(1) Pripravljenost za delo je delo v manj ugodnem delovnem času, pri katerem
mora biti delavec službe v pripravljenosti za delo na delovnem mestu, na
določenem kraju ali na domu.
(2) Pripravljenost za delo se ne všteva v število ur tedenske oziroma mesečne
delovne obveznosti, razen če je delavec službe med pripravljenostjo za delo na
delovnem mestu ali na določenem kraju dela.
(3) Generalni direktor določi primere in način izvajanja pripravljenosti za
delo v delovnih prostorih, na določenem kraju ali na domu.
(1) Višji upravni delavci in upravni delavci ne smejo biti člani uprave ali
nadzornega sveta gospodarske družbe, družbeniki v osebnih družbah ali
samostojni podjetniki posamezniki in opravljati dela, ki je nezdružljivo z
opravljanjem dejavnosti službe. Prepoved članstva v upravi ali nadzornih svetih
družb ne velja za delavce, ki jih v te organe imenuje država kot svoje
predstavnike.
(2) Podrobnejše določbe o tem, katero delo višji upravni delavci in upravni
delavci ne smejo opravljati, določi minister, pristojen za finance, na predlog
generalnega direktorja.
(3) Za vrednotenje posebnih prepovedi in omejitev iz tega člena pripada višjim
upravnim delavcem in upravnim delavcem službe poseben dodatek. Višino dodatka
določi vlada.
(1) Pooblaščena uradna oseba ne sme opravljati carinske ali trošarinske
kontrole, predhodnega preverjanja izpolnjevanja pogojev, inšpekcijskih
nadzorov, carinskih preiskav in izterjave pri pravni osebi, če je z večinskim
lastnikom ali članom uprave ali nadzornega sveta pravne osebe:
1. v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski pa do
četrtega kolena, v zakonu ali svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je
zakonska zveza prenehala;
2. v razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojenca ali posvojitelja, rejnika ali
rejenca.
(2) V primerih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka pooblaščena uradna oseba
ne sme opravljati v prejšnjem odstavku navedenih ukrepov tudi pri fizični
osebi.
(1) Delavec službe ne sme uporabljati informacij, podatkov ali ugotovitev, ki
jih pozna ali ima do njih dostop pri opravljanju nalog službe, v neslužbene
namene.
(2) Delavec službe ne sme uporabljati in dajati informacij, podatkov in
ugotovitev za doseganje kakršne koli premoženjske ali druge koristi za sebe ali
za drugo osebo.
(3) Dolžnost varovanja uradne, poslovne in druge tajnosti traja tudi po prenehanju
delovnega razmerja v službi.
(1) Pooblaščene uradne osebe so dolžne med stavko zagotoviti nemoteno
opravljanje naslednjih nalog:
1. carinski nadzor nad blagom, potniki in prevoznimi sredstvi;
2. odobravanje carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga, obračunavanje ali
zaračunavanje carin;
3. kontrolo blaga, katerega uvoz oziroma izvoz sta posebej urejena;
4. devizno valutno kontrolo v mednarodnem potniškem in obmejnem prometu s
tujino;
5. preprečevanje in odkrivanje carinskih prekrškov in drugih kaznivih ravnanj,
storjenih v carinskem postopku;
6. preprečevanje in odkrivanje prekrškov pri iznašanju iz države ali prinašanju
v državo domače in tuje valute;
7. vodenje upravnega postopka na prvi in drugi stopnji ter postopka o prekrških
na prvi stopnji.
(2) Delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb, ki so dolžne med stavko zagotoviti
nemoteno opravljanje v prejšnjem odstavku navedenih nalog, se določijo v aktu o
notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
(3) Za vrednotenje omejitev, ki izhajajo iz tega člena, določi vlada za delovna
mesta pooblaščenih uradnih oseb, določenih v skladu s prejšnjim odstavkom,
poseben dodatek.
(4) Vlada določi poseben dodatek iz prejšnjega odstavka na podlagi kriterijev
za določitev tega dodatka, ki veljajo za delovna mesta delavcev v državni
upravi, ki so dolžni med stavko zagotavljati nemoteno opravljanje nalog v
skladu z zakonom.
(1) Služba je dolžna upoštevati posebne predpise, s katerimi se urejata varnost
in zdravje delavcev pri delu, delavci pa so odgovorni, da z največjo možno
skrbjo varujejo svojo lastno varnost in zdravje pri delu, kakor tudi varnost in
zdravje drugih oseb, če je to odvisno od njihovega ravnanja.
(2) Minister, pristojen za finance, izda, na predlog generalnega direktorja,
pravilnik o varstvu pri delu, s katerim podrobneje določi organizacijo in
izvajanje varstva pri delu, medsebojne obveznosti in odgovorne osebe na
posameznih ravneh.
Kadar opravljajo cariniki kontrolo prometa s tujino v železniških prometnih sredstvih,
imajo pravico do brezplačnega prevoza z njimi in pravico do zavarovanja, kot jo
imajo potniki, ki so plačali takšen prevoz.
(1) Pooblaščenim uradnim osebam pripada za vsako začeto leto delovne dobe v
carinski službi nad 5 let, dodatek na stalnost v višini 0,5% osnovne plače.
(2) V delovno dobo iz prejšnjega odstavka se všteva tudi delovna doba, ki jo je
pooblaščena uradna oseba dosegla v carinski službi na delovnem mestu s statusom
delavca službe v temeljni dejavnosti.
(1) Pooblaščenim uradnim osebam, ki so iz poslovnih razlogov premeščene v drug
državni organ, se za določitev dodatka na stalnost šteje tudi delovna doba v
carinski službi, če je po predpisih in pod pogoji, ki veljajo za organ, v
katerega je premeščen, upravičen do dodatka na stalnost.
(2) Javnemu uslužbencu, ki je iz poslovnih razlogov premeščen na delo v
carinsko službo, se za določitev dodatka na stalnost šteje tudi delovna doba v
organu, iz katerega je premeščen, če je po predpisih in pod pogoji, ki veljajo za
organ, iz katerega je premeščen, upravičen do dodatka na stalnost.
(1) Uprava zavaruje pooblaščene uradne osebe za primer nesreče pri delu,
dodatno pa zavaruje posamezne pooblaščene uradne osebe za nesrečo pri delu,
katere posledica je smrt ali trajna izguba splošne delovne zmožnosti, če
opravljajo delo, ki je zdravju in življenju posebno nevarno.
(2) Delovna mesta, na katerih so pooblaščene uradne osebe dodatno zavarovane,
določi z odločbo generalni direktor.
(1) Pooblaščenim uradnim osebam pripada dodatek do 20% osnovne plače za
ovrednotenje posebnih pogojev dela in za pooblaščenost, dodatek do 20% osnovne
plače pa pripada delavcem službe za ovrednotenje posebnih odgovornosti.
(2) Kot posebni delovni pogoj se šteje delo na prostem, pod vplivom plinov, z
uporabo posebne tehnične opreme, delo pri opravljanju carinske in trošarinske
kontrole, inšpekcijskih pregledov in notranjega nadzora ter delo na področju
preprečevanja in odkrivanja tihotapstva in drugih kaznivih ravnanj v zvezi s
carinskim in trošarinskim blagom.
(3) Kot delovna mesta s posebnimi odgovornostmi se štejejo zlasti delovna mesta
vodij notranjih organizacijskih enot in njihovih pomočnikov, pomočnikov
direktorjev carinskih uradov, delovna mesta vodenja postopka o prekrških,
upravnega postopka v zahtevnejših zadevah, postopka izterjav, uvajanja in
vzdrževanja informacijskega sistema, opravljanja carinskih in trošarinskih
kontrol, inšpekcijskih pregledov, preprečevanja tihotapstva in druga posebno
odgovorna delovna mesta v upravi carinskih uradov in v Generalnem carinskem
uradu.
(4) Delovna mesta, na katerih delavcem pripada dodatek za ovrednotenje posebnih
pogojev dela in pooblaščenost ter dodatek za ovrednotenje posebnih
odgovornosti, se določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji
delovnih mest. Višino dodatka za posamezno delovno mesto določi vlada.
(1) Za posamezna delovna mesta, ki zahtevajo specifična strokovna znanja ali posebno
izurjenost in so posebnega pomena za učinkovito delovanje službe, lahko vlada,
na predlog ministra, pristojnega za finance, izjemoma določi višji količnik,
kot ga določa splošni predpis.
(2) Pooblaščeni uradni osebi iz 19. člena [Lem17] tega zakona, ki opravlja naloge v specifičnih in
posebej neugodnih delovnih razmerah in je pri svojem delu posebno izpostavljena
nevarnosti in ogroženosti, pripada dodatek za posebno nevarnost in ogroženost.
Višino tega dodatka določi vlada.
(1) Carinikom oziroma inšpektorjem na mejnem prehodu ter drugim pooblaščenim
uradnim osebam, ki so pri opravljanju nalog posebej izpostavljene nevarnosti in
ogroženosti iz prvega odstavka 19. člena [Lem18] tega zakona, ki opravljajo naloge na terenu, so
izpostavljene vremenskim in drugim škodljivim vplivom in je pri izvajanju nalog
ogroženo njihovo zdravje in življenje, se plačujejo sredstva v višini 8,4%
bruto plače, kot mesečna premija za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
(2) Sredstva se obračunajo na znesek bruto plače na enak način, kot je v zakonu
o prispevkih za socialno varnost določen za obračunavanje prispevkov za štetje
zavarovalne dobe s povečanjem.
(3) Sredstva se obračunavajo mesečno in vplačujejo na osebni varčevalni račun,
ki se za delavce iz prvega odstavka tega člena odpre pri nosilcu obveznega
dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(4) Delavec lahko na podlagi obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja
uveljavi pravico do rente, ki se določi glede na znesek sredstev na njegovem
osebnem varčevalnem računu iz prejšnjega odstavka in dopolnjeno starost, v
skladu z zakonom, s katerim se ureja obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
(5) Minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo,
določi delovna mesta carinikov oziroma inšpektorjev na mejnem prehodu ter
drugih pooblaščenih uradnih oseb, ki so pri opravljanju nalog posebej
izpostavljene nevarnosti in ogroženosti iz prvega odstavka 19. člena [Lem19] tega zakona, na katerih se delavcem plačujejo sredstva
iz prvega odstavka tega člena.
VII. DISCIPLINSKA IN ODŠKODNINSKA
ODGOVORNOST
65. člen
(1) Delavec službe je lahko začasno odstranjen z dela ali z delovnega mesta, če
je zaloten pri hujši kršitvi delovnih obveznosti in dolžnosti, ali če je zoper
njega uveden kazenski postopek za kazniva dejanja, navedena v 40.
členu tega zakona, ali se zahteva uvedba postopka zaradi hujše kršitve
delovnih obveznosti in dolžnosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja
delovnega razmerja.
(2) O začasni odstranitvi z dela ali z delovnega mesta odloči generalni
direktor za delavce Generalnega carinskega urada in direktorje carinskih uradov
oziroma direktor za delavce carinskega urada.
(3) Delavcu, ki je začasno odstranjen z dela ali z delovnega mesta, se med
trajanjem začasne odstranitve z dela ali z delovnega mesta odvzameta službena
izkaznica in orožje.
(1) O disciplinski odgovornosti delavca službe na prvi stopnji odloča:
1. generalni direktor za delavce Generalnega carinskega urada in za direktorje
carinskih uradov;
2. direktor carinskega urada za delavce carinskega urada.
(2) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka ima delavec pravico do ugovora na
disciplinsko komisijo pri Generalnem carinskem uradu v osmih dneh od dneva
vročitve odločbe.
(3) Predsednika in člane disciplinske komisije imenuje minister, pristojen za
finance, za dobo štirih let. Komisija ima skupno deset članov. Vsak član ima
svojega namestnika.
(4) Komisija odloča v senatu treh članov, ki jih za vsak primer posebej določi
predsednik disciplinske komisije.
Organ, ki vodi disciplinski postopek, lahko odloči, da se izključi javnost,
kadar se v postopku obravnavajo zadeve, ki pomenijo državno, uradno ali drugo
tajnost.
Za lažjo kršitev delovnih obveznosti in dolžnosti se poleg kršitev, navedenih v
splošnih predpisih, ki veljajo za delavce v državnih organih, šteje tudi:
1. nepravočasno, nevestno ali malomarno opravljanje dela brez hujših posledic;
2. nepravilno in nemarno nošenje službene obleke in označb ter orožja.
(1) Za hujše kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti se poleg kršitev,
navedenih v splošnih predpisih, ki veljajo za delavce v državnih organih,
štejejo tudi:
1. preprečevanje kontrolno-inšpekcijskim organom, da opravljajo svoje delo;
2. onemogočanje drugemu delavcu, da opravi svoje delo;
3. ponarejanje, predrugačenje ali potrjevanje in navajanje neresničnih podatkov
v uradnih dokumentih;
4. vsako dejanje, ki ima znake katerega od kaznivih dejanj iz prvega odstavka 40. člena [Lem20] tega zakona;
5. prihajanje na delo v vinjenem stanju ali pod vplivom narkotičnih sredstev,
ali uživanje med delom alkohola oziroma drugega narkotičnega sredstva, ki
zmanjšuje zmožnost za delo;
6. dejanje, ki ima znake carinskega ali trošarinskega prekrška;
7. neopravičen izostanek z dela en dan ali več, če to povzroči ali bi lahko
povzročilo hujše posledice za delo službe;
8. če delavec, ki je pooblaščen za vložitev zahteve za uvedbo disciplinskega
postopka, le-te ne vloži v 15 dneh, ko kakorkoli izve za storitev hujše kršitve
delovne obveznosti;
9. opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem zakonitosti ali nad pravilnim
vodenjem;
10. opustitev nošenja službene obleke, označb in orožja pri opravljanju nalog
službe, kjer je nošenje službene obleke, označb in orožja obvezno;
11. prihod nad delo v vinjenem stanju ali pod vplivom narkotičnih sredstev;
12. dejanje ali obnašanje delavca, storjeno na delu ali izven dela, ki škoduje
ugledu službe;
13. odklonitev preizkusa alkoholiziranosti ali strokovnega pregleda, s katerim
se ugotavlja prisotnost alkohola oziroma drugega narkotičnega sredstva, ki
zmanjšuje zmožnost za delo;
14. nespoštovanje oziroma kršitev pravil, določenih z internimi akti službe ali
kodeksom etike.
(2) Za hujše kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti iz 1. do 5. točke
prejšnjega odstavka se obvezno izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
(3) Prisotnost alkohola oziroma drugega narkotičnega sredstva, ki zmanjšuje
zmožnost za delo, se ugotavlja z alkotestom ali s strokovnim pregledom.
Uvedba disciplinskega postopka za disciplinske kršitve iz 1. do 4. točke prvega
odstavka prejšnjega člena in kršitve, ki imajo značilnosti kaznivega dejanja,
zastara v šestih mesecih od dneva, ko se je izvedelo za hujšo kršitev delovnih
obveznosti in dolžnosti in za storilca, oziroma v devetih mesecih od dneva, ko
je bila hujša kršitev delovnih obveznosti in dolžnosti storjena.
(1) Delavec službe je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo pri delu oziroma v
zvezi z delom povzroči službi ali komu drugemu namenoma ali iz hude
malomarnosti.
(2) Odškodninsko odgovornost delavca ugotovi posebna komisija, ki jo imenuje
generalni direktor ali delavec, ki ga on pooblasti.
(3) Dokončna odločba o delavčevi odgovornosti za nastalo škodo in o obveznosti
povrnitve je izvršilni naslov.
(1) Za dolgoletno strokovno delo, organizacijske izboljšave pri delu, za
uspehe, dosežene na posameznih področjih dela ali pri opravljanju delovnih
nalog, in za prispevke h krepitvi ugleda službe se delavcem ali organizacijskim
enotam službe ter drugim državnim organom, organom lokalnih skupnosti, nosilcem
javnih pooblastil in posameznikom podeljujejo priznanja, delavcem službe pa
tudi denarne nagrade.
(2) Priznanja in nagrade iz prejšnjega odstavka se praviloma podeljujejo ob
dnevu službe. Dan službe je 8. oktober.
(3) Vrste priznanj in postopek podeljevanja priznanj in denarnih nagrad določi
minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
(1) Posamezniki, državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, gospodarske
družbe, samostojni podjetniki posamezniki, društva ter druge osebe ne smejo
reproducirati ali uporabljati uniforme in oznak, ki so po barvi, kroju,
označbah nazivov enake ali podobne uniformi in oznakam službe.
(2) Samostojni podjetnik posameznik in pravna oseba, ki ravna v nasprotju s
prejšnjim odstavkom, se kaznuje za prekršek z globo od 500.000 do 1,000.000
tolarjev.
(3) Z globo v višini od 200.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, državnega
organa, samoupravne lokalne skupnosti in samostojnega podjetnika posameznika.
(4) Z globo v višini od 100.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
(5) Predmeti, ki so bili izdelani ali uporabljeni v nasprotju s prvim odstavkom
tega člena, se odvzamejo.
(1) Samostojni podjetnik posameznik se kaznuje za prekršek z globo od 400.000
do 4,000.000 tolarjev, pravna oseba pa z globo od 1,000.000 do 6,000.000
tolarjev, če:
1. v določenem roku ne predloži oziroma ne izdela zahtevanih dokumentov v
skladu z drugim in tretjim odstavkom 24. člena[Lem21] tega zakona;
2. onemogoči izvedbo izterjave, carinske ali trošarinske kontrole ali
inšpekcijskega nadzora, tako da ne dovoli vstopa, je neopravičeno nedosegljiva
ali se izogiba v zvezi z drugim odstavkom 16. člena[Lem22] , prvim odstavkom 26. člena [Lem23] ter 28. členom[Lem24] tega zakona;
3. ne zagotovi oziroma ne omogoči pogojev za nemoteno opravljanje carinske ali
trošarinske kontrole ali inšpekcijskega nadzora v zvezi s tretjim odstavkom 21. člena [Lem25] tega zakona;
4. onemogoča cariniku oziroma inšpektorju izvedbo ukrepov v zvezi s 27., 29.b ali 30. členom
tega zakona.
(2) Z globo od 200.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega
odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 100.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(1) Prekršek stori, kdor se nedostojno ali žaljivo vede do pooblaščene uradne
osebe pri uradnem poslovanju ali zaradi uradnega poslovanja ali ne upošteva
odrejenega zakonitega ukrepa pooblaščene uradne osebe oziroma onemogoča izvedbo
uradnega dejanja.
(2) Prekršek stori tudi, kdor se ne odzove vabilu inšpektorja iz prvega
odstavka 23.
člena [Lem26] tega zakona.
(3) Prekršek stori, kdor na zahtevo carinika oziroma inšpektorja ne omogoči
vpogleda v osebne dokumente v zvezi z 22. členom [Lem27] tega zakona.
(4) Za prekršek iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se
posameznik kaznuje z globo od 50.000 do 100.000 tolarjev, samostojni podjetnik
posameznik, ki stori ta prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti
pa z globo od 100.000 do 200.000 tolarjev.
(5) Odgovorni osebi samostojnega podjetnika posameznika in pravne osebe, ki
storita prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se kaznujeta za
prekršek z globo od 80.000 do 200.000 tolarjev.
Zakon o carinski službi - ZCS-1 (Uradni list RS, št. 56/99) vsebuje
naslednje prehodne in končne določbe:
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
76. člen
(1) Z dnem pričetka veljavnosti tega zakona se dosedanje carinarnice
preimenujejo v carinske urade.
(2) Uprava mora uskladiti notranjo organizacijo in delo z določbami tega zakona
najkasneje v enem letu od dneva pričetka veljavnosti tega zakona.
(3) Do zamenjave se uporabljajo sedanje table, oznake, pečati, štampiljke in
žigi carinarnic ter njihovih organizacijskih enot, obrazci in službene
izkaznice delavcev v organih službe.
(1) Delavci službe, ki so na dan pričetka veljavnosti tega zakona opravljali
delo, za katero nimajo ustrezne stopnje strokovne izobrazbe, lahko to delo
opravljajo še naprej, vendar morajo izobrazbo dopolniti v petih letih od
pričetka veljavnosti tega zakona.
(2) Delavci iz prejšnjega odstavka, ki imajo nad 15 let delovnih izkušenj na
enakih delovnih mestih ali na delovnih mestih podobne zahtevnosti in delo
uspešno opravljajo, in delavci, katerih usposobljenost za opravljanje dela je
bila posebej preverjena v skladu s predpisi, ki so bili uveljavljeni pred 25.
6. 1991, lahko to delo še naprej opravljajo.
(1) Do sprejema predpisov o obveznem dodatnem pokojninskem zavarovanju se
sredstva iz prvega odstavka 64. člena tega zakona vplačujejo kot dolgoročna
rezervacija za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
(2) Sredstva se obračunavajo mesečno in vplačujejo na osebni varčevalni račun,
ki se za delavca iz prvega odstavka 64. člena tega zakona odpre pri banki.
Sredstva na osebnem varčevalnem računu se obravnavajo kot dolgoročno vezana
bančna vloga.
(3) Po uveljavitvi predpisov o obveznem dodatnem pokojninskem zavarovanju se
sredstva na bančni vlogi iz prejšnjega odstavka prenesejo na osebni varčevalni
račun, ki se za delavca iz prvega odstavka 64. člena tega zakona odpre pri
nosilcu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in se koristijo v skladu
s predpisi o obveznem dodatnem pokojninskem zavarovanju.
(1) Določbe drugega in četrtega odstavka 66. člena tega zakona se pričnejo
uporabljati z dnem imenovanja disciplinske komisije. Disciplinska komisija iz
tretjega odstavka 66. člena tega zakona mora biti imenovana v enem mesecu od
dneva pričetka veljavnosti tega zakona.
(2) Disciplinski postopki, začeti pred imenovanjem disciplinske komisije iz
prejšnjega odstavka, se dokončajo po postopku, ki je veljal pred uveljavitvijo
tega zakona.
Do ustanovitve ustreznega stanovskega združenja se uporablja kodeks etike iz
tretjega odstavka 14. člena tega zakona, ki ga sprejme generalni direktor in
konferenca Sindikata carinikov Slovenije.
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o carinski službi
(Uradni list RS, št. 1/91-I, 58/93 in 65/93).
(2) Do izdaje izvršilnih predpisov na podlagi tega zakona, vendar najdalj eno
leto od uveljavitve tega zakona, se še naprej uporabljajo naslednji predpisi:
1. uredba o barvi in oznakah službene obleke v Republiški carinski upravi
(Uradni list RS, št. 15/94 in 18/94 - popravek),
2. pravilnik o službeni obleki delavcev v organih carinske službe (Uradni list
RS, št. 17/94),
3. pravilnik o službeni izkaznici pooblaščenih uradnih oseb organov carinske
službe (Uradni list RS, št. 16/94),
4. pravilnik o nošenju, uporabi in hrambi orožja pooblaščenih uradnih oseb
carinske službe (Uradni list RS, št. 42/95),
5. pravilnik o strokovnem izpitu in izobraževanju delavcev v organih carinske
službe (Uradni list RS, št. 5/92),
6. odredba o krajevni pristojnosti carinskih organov (Uradni list RS, 62/96 in
pop. št. 75/96),
7. uredba o določitvi mejnih prehodov za obmejni promet in kmetijskih prehodnih
mestih, na katerih kontrolo prehajanja čez državno mejo opravljajo carinski
organi (Uradni list RS, št. 23/94).
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, razen določbe četrtega odstavka 16. člena tega zakona, ki začne
veljati 1. julija 2000 ter določb 78. člena tega zakona, ki pričnejo veljati 1.
januarja 2000.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o carinski službi - ZCS-1A (Uradni
list RS, št. 57/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
(1) Do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, v
nadaljnjem besedilu: ZP-1) je naloga službe tudi vodenje postopka o carinskih
in trošarinskih prekrških ter prekrških po tem zakonu na prvi stopnji, ki jih
vodi carinski urad.
(2) Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe ZP-1 v postopku o
prekršku izrekajo kot denarne kazni, kot sledi:
1. za prekršek iz 73. člena zakona se kaznuje:
- posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in pravna oseba z denarno
kaznijo najmanj 500.000 tolarjev;
- odgovorna oseba pravne osebe ali državnega organa, državne organizacije ali
lokalne skupnosti in posameznik z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev;
2. za prekrške iz 74. člena zakona se kaznuje:
- posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z denarno kaznijo od 400.000 do
4,000.000 tolarjev;
- pravna oseba z denarno kaznijo od 1,000.000 do 6,000.000 tolarjev;
- odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 200.000 do 500.000
tolarjev;
- posameznik z denarno kaznijo od 100.000 do 150.000 tolarjev;
3. za prekrške iz 75. člena zakona se kaznuje:
- posameznik z denarno kaznijo od 20.000 do 100.000 tolarjev;
- posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba pravne osebe
z denarno kaznijo od 30.000 do 200.000 tolarjev.
41. člen
Podzakonski akti po tem zakonu ter akt o notranji organizaciji in sistemizaciji
delovnih mest Generalnega carinskega urada in carinskih uradov se izdajo
oziroma uskladijo s tem zakonom v roku šestih mesecev od uveljavitve tega
zakona.
42. člen
(1) Inšpekcijski pregledi, ki so bili odrejeni pred uskladitvijo akta o
notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z določbami tega zakona,
se dokončajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo.
(2) Do uveljavitve določb o inšpekcijskem nadzoru v aktu o notranji
organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se inšpekcijski nadzor opravlja kot
inšpekcijski pregled po dosedanjih predpisih.
43. člen
Določba 11. točke 12. člena ter 13. člen zakona se začnejo uporabljati z dnem
začetka uporabe ZP-1.
44. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
115%'>
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|