Zakoni in
akti Ostala
zakonodaja na Lem computers
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
ZAKON
O DVOJNEM OZNAČEVANJU CEN V TOLARJIH IN EVRIH (ZDOCTE)
Ta zakon ureja obveznost informativnega dvojnega in dvojnega označevanja cen
blaga in storitev, ki jih podjetja ponujajo potrošnikom v času uvajanja evra
kot zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji.
Namen informativnega dvojnega in dvojnega označevanja cen je:
1. omogočiti urejen prehod zamenjave denarne enote Republike Slovenije;
2. postopno prilagajanje in priprava potrošnikov na vrednotenje cen blaga in
storitev v evrih;
3. s primerljivostjo cen preprečiti zvišanje inflacije zaradi uvedbe evra.
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
- »potrošnik« je fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za
namene izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti;
- »podjetje« je pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost ponujanja blaga
in storitev, ne glede na pravnoorganizacijsko obliko ali lastninsko pripadnost.
Obveznosti, ki jih ima po tem zakonu podjetje, se nanašajo tudi na zavode in
druge organizacije oziroma fizične osebe, ki zagotavljajo potrošnikom blago in
storitve;
- »navajanje dveh valut« pomeni hkratno označevanje cen blaga in storitev v
tolarjih/stotinih (v nadaljnjem besedilu: tolarjih)
in v evrih/centih (v nadaljnjem besedilu: evrih);
- »vodilna valuta« je do dneva uvedbe evra kot denarne enote Republike
Slovenije tolar, od dneva uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije pa
evro;
- »druga valuta« je valuta, ki se v obdobju dvojnega in informativnega dvojnega
označevanja cen uporablja za primerjavo cen glede na vodilno valuto;
- »centralni paritetni tečaj« je menjalni tečaj, določen ob vstopu Republike
Slovenije v ERM II (1 evro = 239,640 tolarja);
- »tečaj zamenjave« je nepreklicno in trajno menjalno razmerje med tolarjem in
evrom, ki ga določi Svet EU, v skladu s členom 123(5) Pogodbe o ustanovitvi
Evropske skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04);
- »informativno dvojno označevanje cen« pomeni hkratno označevanje cen blaga in
storitev v tolarjih in v evrih po centralnem paritetnem tečaju;
- »dvojno označevanje cen« pomeni hkratno označevanje cen blaga in storitev v
tolarjih in v evrih v skladu s tečajem zamenjave;
- »obračunska tabela« je primerjalni prikaz tipičnih cen ali zneskov v vodilni
valuti v razmerju do druge valute.
II. NAVAJANJE DVEH VALUT
4. člen
(informativno dvojno označevanje cen)
(1) Obdobje informativnega dvojnega označevanje cen se začne 1. marca 2006 in
konča na dan določitve tečaja zamenjave. Za preračunavanje valut se uporablja
centralni paritetni tečaj. Podjetje mora potrošnika na vidnem mestu obvestiti,
da so cene v drugi valuti preračunane po centralnem paritetnem tečaju.
(2) Podjetja, ki dvojno označujejo cene že pred 1. marcem 2006, morajo za
preračunavanje označenih cen upoštevati določbo prejšnjega odstavka.
5. člen
(dvojno označevanje cen)
(1) Obdobje dvojnega označevanja cen se začne naslednji dan po določitvi tečaja
zamenjave in konča šest mesecev po uvedbi evra. V tem obdobju se za
preračunavanje valut uporablja tečaj zamenjave.
(2) Način izvedbe dvojnega označevanja cen, ki je v uporabi do dneva uvedbe
evra kot denarne enote Republike Slovenije, se uporablja tudi za obdobje po
uvedbi evra.
6. člen
(način dvojnega označevanja cen blaga in storitev)
(1) Podjetja morajo prodajne cene za blago in storitve, ki jih ponujajo
potrošnikom, označevati v obdobju informativnega dvojnega in dvojnega
označevanja cen v obeh valutah. Cena, označena v drugi valuti je informativnega
značaja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek v obeh valutah ni potrebno označiti:
- cene za enoto izdelka (kilogram, liter, meter, kvadratni meter, kubični
meter, kos ali drugačno posamično enoto), ampak se v obeh valutah označi samo
prodajna cena;
- zneskov na izpiskih tehtnic (potrošne enote s
spremenljivo vsebino), ampak se prodajna cena lahko navede samo v vodilni
valuti;
- zneskov na digitalnih prikazovalnikih cen (na primer displayi,
totemi), ampak se prodajna cena lahko navede samo v vodilni valuti;
- poštne znamke ali druge vrste oznak o ceni poštnine, ampak se prodajna cena
lahko navede samo v vodilni valuti.
(3) Dvojno označene cene morajo biti označene tako, da jih potrošnik enostavno
in nedvoumno prebere in primerja med seboj.
Na način, določen v prvem in tretjem odstavku prejšnjega člena, ni potrebno
označevati cen:
1. na bencinskih črpalkah: Na bencinskih črpalkah mora biti na avtomatih za
točenje goriva ali v njihovi neposredni bližini navedena cena za en liter
goriva v obeh valutah in menjalni tečaj. V evrih navedena cena za en liter
goriva mora imeti tri decimalna mesta;
2. v katalogih: Podjetja, ki ponujajo blago in storitve preko katalogov, lahko
izpolnijo zahteve iz tega zakona tudi tako, da v katalogu navedejo cene samo v
vodilni valuti na datum izida kataloga. Katalogu morajo dodati menjalni tečaj
in cenik z navedbo vseh cen iz kataloga v obeh valutah v naraščajočem vrstnem
redu. V katalogu mora biti navedeno, na kakšen način se zaradi spremembe
menjalnega tečaja ob določitvi tečaja zamenjave preračunajo cene v navedenih
valutah;
3. na oddelkih mesnice, ribarnice, delikatese in kruha: Na oddelkih mesnice,
ribarnice, delikatese in kruha se lahko izpolnijo zahteve iz tega zakona tudi
tako, da je na vidnem mestu cenik za vse blago v obeh valutah;
4. na prodajnih avtomatih za blago in storitve: Prodajni avtomati za blago in
storitve morajo imeti na vidnem mestu menjalni tečaj in cenik z vsemi cenami za
blago in storitve v obeh valutah;
5. pri prodaji knjig in drugih založniških izdelkov: Pri prodaji knjig in
drugih založniških izdelkov mora biti na vidnem mestu označen menjalni tečaj in
obračunska tabela, na kateri so navedeni zneski najmanj tridesetih najbolj
tipičnih cen knjig oziroma drugih založniških izdelkov po izbiri prodajalca, v
naraščajočem vrstnem redu v obeh valutah;
6. pri igrah na srečo: Podjetja, ki sprejemajo vplačila za igre na srečo ali
opravljajo druge storitve v zvezi s katerokoli igro na srečo, morajo imeti na
prodajnih mestih in na avtomatih z igrami na srečo na vidnem mestu menjalni
tečaj in cenik v obeh valutah;
7. malim podjetjem: Podjetja, ki opravljajo trgovinsko dejavnost in zaposlujejo
največ deset oseb, lahko v prodajalni, v kateri je istočasno največ pet
zaposlenih, obvezno navajanje dveh valut izvajajo drugače, kot to določata prvi
in tretji odstavek prejšnjega člena tega zakona. To storijo z ukrepi, ki
omogočajo potrošniku preračunavanje in primerjanje cen v tolarjih in evrih, ter
še posebej z uporabo cenikov ali obračunskih tabel;
8. podjetjem, ki opravljajo dejavnost v skladu zakonom, ki ureja obrt. Pri
določenih storitvenih dejavnostih, pri katerih se lahko osebam, katerim se
opravi storitev, se zaradi zaokrožitve oziroma dopolnitve celovitosti
dejavnosti, opravi prodaja na drobno določenega blaga, ki ga obrtnik uporablja
pri opravljanju teh storitev, lahko obvezno navajanje dveh valut za blago
izvajajo z enakimi ukrepi kot mala podjetja;
9. podjetjem, ki ponujajo blago ali storitve za sklenitev pravnega posla, pri
katerem se cene, vrednost terjatve ali obveznosti izkazujejo v evrih;
10. kmetom, ki neposredno prodajajo svoje blago končnemu potrošniku.
8. člen
(pooblastilo ministru)
Kolikor bi informativno dvojno in dvojno označevanje cen predstavljalo
nesprejemljivo tehnično ali gospodarsko obremenitev in nesorazmerno visoke
stroške za podjetja zaradi vrste ali načina ponujanja blaga ali storitev, lahko
minister ali ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za
gospodarstvo, s podzakonskim aktom določi druge ustrezne ukrepe, s katerimi se
doseže namen tega zakona.
9. člen
(preračunavanje in zaokroževanje)
(1) Za izkazovanje in preračunavanje cen po tem zakonu se uporablja menjalni
tečaj kot število s šestimi značilnimi mesti. Pri preračunavanju tolarjev v
evre se znesek v evrih v obdobju informativnega označevanja cen izračuna tako,
da se tolarski znesek deli s centralnim paritetnim tečajem, v obdobju dvojnega
označevanja cen se tolarski znesek deli s tečajem zamenjave. Pri preračunavanju
je prepovedano uporabljati inverzna menjalna razmerja.
(2) Denarni zneski, ki jih je potrebno plačati ali vknjižiti potem, ko je bil
znesek zaokrožen v enote evra ali tolarja, se zaokrožijo na najbližji cent
oziroma stotin. Če je rezultat preračunavanja znesek, ki je točno na sredini,
se ta zaokroži navzgor.
(1) Podjetje mora pri izstavitvi računa za blago ali storitve navesti obe
valuti le za končno vsoto.
(2) Podjetja, ki za izstavljanje računov uporabljajo paragonske
bloke ali blagajne, ki niso podprte z računalniškim sistemom, lahko na računu
navedejo končni znesek le v vodilni valuti. Potrošnik lahko zahteva, da se mu
ročno pripiše končni znesek na račun tudi v drugi valuti.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka v medkrajevnem avtobusnem prometu
na račun ni potrebno pripisati končnega zneska v drugi valuti.
(4) Če podjetje za plačilo blaga ali storitev posluje prek položnic, mora biti
končni znesek naveden v obeh valutah samo na računu, znesek na položnici pa je
lahko naveden samo v vodilni valuti.
III. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
Za inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona je pristojen Tržni
inšpektorat Republike Slovenije.
IV. KAZENSKA DOLOČBA
(1) Samostojni podjetnik posameznik se kaznuje za prekršek z globo 200.000
tolarjev, pravna oseba pa z globo 300.000 tolarjev, če:
1. na vidnem mestu ne obvesti potrošnika, da so cene v drugi valuti preračunane
po centralnem paritetnem tečaju, kot je določeno v 4. členu [Lem1] tega zakona;
2. pri preračunavanju valut za namen dvojnega označevanja cen ne uporablja
menjalnega tečaja, ki je določen v 4. in 5. členu [Lem2] v zvezi s prvim odstavkom 9. člena[Lem3] tega zakona;
3. ne označi cen na način, kot je to določeno v 6. in 7. členu[Lem4] tega zakona;
4. denarnih zneskov ne zaokrožuje na način, kot je to določeno v drugem
odstavku 9.
člena[Lem5] tega zakona;
5. ne izstavi računa, kot je to določeno v 10. členu[Lem6] tega zakona.
(2) Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, odgovorna oseba
pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori
prekršek iz prejšnjega odstavka.
V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
13. člen
(prehodno obdobje po določitvi tečaja zamenjave)
Podjetja lahko v obdobju dvojnega označevanja cen označujejo cene, preračunane
po centralnem paritetnem tečaju, še štirinajst dni po določitvi tečaja
zamenjave, vendar ne dlje kot do dneva uvedbe evra kot denarne enote Republike
Slovenije.
14. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Številka: 312-01/05-4/2
Ljubljana, dne 28. oktobra 2005
EPA 368-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.
4.
člen |
|
4.
člen |
5.
člen |
|
|
9.
člen |
|
6.
člen |
7.
člen |
|
|
9.
člen |
(2) Denarni
zneski, ki jih je potrebno plačati ali vknjižiti potem, ko je bil znesek
zaokrožen v enote evra ali tolarja, se zaokrožijo na najbližji cent oziroma
stotin. Če je rezultat preračunavanja znesek, ki je točno na sredini, se ta
zaokroži navzgor. |
10.
člen |
|