|
||||||||||||||||||||||||||||||||
Zakoni in akti |
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo
ZAKON
O IZVAJANJU REJNIŠKE DEJAVNOSTI (ZIRD)
(1) Ta zakon ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati
rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje te dejavnosti,
način izvajanja rejniške dejavnosti in njeno financiranje ter druga vprašanja,
povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti.
(2) V zakonu uporabljani izrazi rejnik, rejenec, kandidat, sorodnik, socialni
delavec in drugi izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so
uporabljani kot nevtralni za moške in ženske.
(1) Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško
družino na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja ali drugega zakona in je
namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini.
(2) Rejniška dejavnost je dejavnost rejniških družin, ki izvajajo rejništvo.
Izvajanje rejniške dejavnosti je enotno urejeno za vse rejnike, če ni s tem
zakonom drugače določeno.
(3) Rejnik je oseba, ki izvaja rejniško dejavnost pod pogoji, ki jih predpisuje
ta zakon in v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.
(4) Rejniška družina je družina, v kateri se izvaja rejniška dejavnost.
Sestavljajo jo rejnik in vse osebe, ki živijo z rejnikom.
(5) Rejenec je otrok, ki se namesti v rejniško družino na podlagi odločbe o
oddaji otroka v rejništvo, ki jo izda center za socialno delo glede na otrokovo
stalno ali začasno prebivališče (v nadaljnjem besedilu: center otroka).
(6) V rejnino se šteje povračilo stroškov za oskrbo rejenca (v nadaljnjem
besedilu: oskrbnina) in plačilo za opravljeno delo rejnika (v nadaljnjem
besedilu: plačilo dela).
(1) Ministrstvo, pristojno za družino (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) vodi
listo kandidatov za imenovanje komisij po tem zakonu. Listo sestavljajo vsi
strokovni delavci centrov za socialno delo v Republiki Sloveniji za področje
rejništva, ki so razdeljeni v šest podskupin po teritorialnem načelu. Vsaka
podskupina na svojem območju izbere tudi enega rejnika in eno strokovno
usposobljeno osebo za delo z otroki, ki se jih vpiše na listo.
(2) Iz liste iz prejšnjega odstavka se oblikujejo naslednje komisije: komisija
za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti, komisija za priznanja ter
komisije za določitev znižanega normativa in zvišanja plačila dela.
(3) Natančnejše kriterije za sestavo komisij, imenovanje članov in način dela
komisij iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za družino (v
nadaljnjem besedilu: minister).
Sredstva za izvajanje rejniške dejavnosti se zagotavljajo v proračunu Republike
Slovenije.
II. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI OSEBA, KI ŽELI IZVAJATI
REJNIŠKO DEJAVNOST
(1) Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, mora:
- imeti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
- imeti zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo,
- biti polnoletna.
(2) V izjemnih primerih, če se glede na vse okoliščine ugotovi, da je to
nedvomno v rejenčevo korist, lahko izvaja rejniško dejavnost tudi oseba, ki ima
nižjo izobrazbo od izobrazbe, kot je določena v prejšnjem odstavku.
Rejnik ne more biti:
- oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica,
- oseba, ki živi skupaj z osebo, kateri je odvzeta roditeljska pravica,
- oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost.
(1) Otrokov sorodnik lahko izvaja rejniško dejavnost, če center otroka glede na
okoliščine posameznega primera ugotovi, da je to v otrokovo korist.
(2) Za otrokove sorodnike se po tem zakonu štejejo: stara mati, stari oče,
stric, teta, brat in sestra.
III. POSTOPEK PRIDOBITVE DOVOLJENJA ZA IZVAJANJE REJNIŠKE
DEJAVNOSTI
(1) Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, vloži vlogo za izvajanje
rejniške dejavnosti z ustreznimi dokazili pri krajevno pristojnem centru za
socialno delo glede na njeno stalno prebivališče (v nadaljnjem besedilu: center
rejnika).
(2) Vlogo iz prejšnjega odstavka vloži kandidat, ki želi izvajati rejniško
dejavnost, na posebnem obrazcu.
(1) Center rejnika po prejemu vloge iz prejšnjega člena ugotovi ali kandidat
izpolnjuje pogoje iz 5. člena [Lem1] tega zakona in ni katerega od zadržkov iz 6. člena [Lem2] tega zakona.
(2) Center rejnika izdela oceno o primernosti kandidata in njegove družine za
izvajanje rejniške dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: ocena) ob upoštevanju
kriterijev iz 31.
člena [Lem3] tega zakona.
Ministrstvo vsako leto najkasneje do konca septembra določi, glede na potrebe
po rejništvu, potrebno število novih rejnikov in o tem seznani vse centre za
socialno delo.
Center rejnika pošlje ministrstvu vloge in ocene za posamezne kandidate, ki
želijo izvajati rejniško dejavnost, najkasneje do konca leta.
(1) Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti iz 3. člena [Lem4] tega zakona izmed vseh prejetih vlog
kandidatov izbere določeno število kandidatov, ki ustreza potrebam iz 10. člena [Lem5] tega zakona.
(2) Komisija iz prejšnjega odstavka napoti izbrane kandidate na usposabljanje
za izvajanje rejništva.
(3) Vsebino, izvajalca in trajanje usposabljanja predpiše minister.
(4) Sredstva, potrebna za usposabljanje, se zagotavljajo v proračunu Republike
Slovenije.
Na podlagi uspešno zaključenega usposabljanja ministrstvo izda kandidatom
dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje)
in jih vpiše v evidenco izdanih dovoljenj.
(1) Otrokovemu sorodniku iz 7. člena [Lem6] tega zakona ni potrebno kandidirati za
izvajanje rejniške dejavnosti po določbah tega zakona.
(2) Ministrstvo izda otrokovemu sorodniku dovoljenje le na podlagi pisne in
obrazložene ugotovitve centra otroka, da je tovrstna oblika rejništva v
otrokovo korist in ga vpiše v evidenco izdanih dovoljenj.
Ministrstvo vodi evidenco izdanih dovoljenj, ki vsebuje osebne podatke
rejnikov.
(1) Dovoljenje preneha, če:
- rejnik odjavi izvajanje rejniške dejavnosti,
- rejnik ne začne izvajati rejniške dejavnosti v treh letih od pridobitve
dovoljenja,
- rejnik umre.
(2) Odvzem dovoljenja se opravi, če:
- center rejnika poda predlog za odvzem dovoljenja, ker rejnik izvaja rejniško
dejavnost v nasprotju s koristmi otroka,
- se ugotovi, da je nastopil kateri izmed razlogov iz 6. člena[Lem7] tega zakona,
- rejnik ne opravi obveznega dopolnilnega usposabljanja v skladu z 28. členom [Lem8] tega zakona.
(3) V primerih iz prejšnjih dveh odstavkov se rejnika izbriše iz evidence
izdanih dovoljenj.
Minister predpiše vsebino vloge iz 8. člena [Lem9] tega zakona, vrste dokazil, ki jih je
potrebno priložiti vlogi ter kriterije za delo komisije za izbor kandidatov za
izvajanje rejniške dejavnosti.
IV. POGOJI IN POSTOPEK ZA IZVAJANJE REJNIŠKE DEJAVNOSTI KOT
POKLIC
(1) Rejnik lahko izvaja rejniško dejavnost kot edini poklic (v nadaljnjem
besedilu: rejniška dejavnost kot poklic), če izpolnjuje pogoje, ki jih določa
ta zakon, in je vpisan v register iz 19. člena [Lem10] tega zakona.
(2) Rejnik, ki želi izvajati rejniško dejavnost kot poklic, vloži vlogo za
izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic pri centru rejnika.
(3) Rejnik, ki želi izvajati rejniško dejavnost kot poklic, mora imeti
dovoljenje in ne sme biti v delovnem razmerju, biti družbenik zasebne družbe
ali zavoda v Republiki Sloveniji, ki je hkrati poslovodna oseba, opravljati
druge dejavnosti kot edini ali glavni poklic, na podlagi katere je vključen v
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s predpisi, ki urejajo
pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(1) Center rejnika pošlje vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic,
skupaj s prilogami, ministrstvu.
(2) Ministrstvo po pregledu vloge in dokazil iz prejšnjega odstavka ugotovi ali
rejnik izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic.
(3) Rejnike, ki izpolnjujejo pogoje, ministrstvo vpiše v register izvajanja
rejniške dejavnosti kot poklic (v nadaljnjem besedilu: register) ter jim izda
potrdilo o vpisu.
Register vodi ministrstvo, vanj pa se vpisujejo osebni podatki rejnika, datum
začetka izvajanja in datum prenehanja izvajanja rejništva kot poklic.
Izbris iz registra se opravi, če:
- rejnik ne želi več izvajati rejniške dejavnosti kot poklic, z zadnjim dnem,
ko še izvaja rejniško dejavnost kot poklic,
- se rejnik zaposli, postane družbenik zasebne družbe ali zavoda v Republiki
Sloveniji, ki je hkrati poslovodna oseba, prične opravljati drugo dejavnost kot
edini ali glavni poklic, na podlagi katerega je vključen v obvezno pokojninsko
in invalidsko zavarovanje v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, z dnem pred pričetkom zaposlitve oziroma opravljanja
druge dejavnosti,
- rejnik ne izpolnjuje normativov, določenih s tem zakonom, z dnem, ko mu
poteče pravica iz mlinar člena [Lem11] tega zakona,
- rejniku preneha dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti ali se dovoljenje
odvzame, z dnem prenehanja oziroma odvzema dovoljenja.
Vsebino vloge za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic predpiše minister.
V. NORMATIVI ZA IZVAJANJE REJNIŠKE DEJAVNOSTI
(1) Rejnik ima lahko istočasno nameščene največ tri rejence.
(2) Izjemoma ima lahko rejnik istočasno nameščeno tudi večje število rejencev,
če gre za namestitev bratov in sester ali če je namestitev otroka k določenemu
rejniku v otrokovo posebno korist.
(1) Rejnik, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, mora imeti istočasno
nameščene tri rejence.
(2) Normativ iz prejšnjega odstavka je lahko znižan. Razlog za znižani normativ
so specifične otrokove potrebe, kot je rejništvo za hudo bolnega otroka, otroka
z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, zlorabljenega, trpinčenega,
vedenjsko ali osebnostno motenega otroka.
(3) Znižani normativ in trajanje znižanega normativa določi komisija za
določitev znižanega normativa in zvišanja plačila dela na podlagi skupnega
pisnega predloga centra otroka in centra rejnika.
VI. DOLŽNOSTI REJNIKA
Osnovne dolžnosti rejnika so:
- pripraviti sebe in družino na prihod rejenca,
- truditi se za čim hitrejšo prilagoditev rejenca v rejnikovem domu in za
ustrezno ravnanje vseh članov rejnikove družine z rejencem,
- nuditi pomoč rejencu ob prilagajanju na novo okolje,
- rejenca pravilno negovati, vzgajati in mu nuditi primerno nastanitev,
prehrano, obleko in obutev ter šolske in osebne potrebščine,
- nuditi rejencu primerne igrače, osnovne športne pripomočke in druge
pripomočke manjše vrednosti za različne aktivnosti,
- skrbeti za krepitev in ohranjanje zdravja rejenca ter mu, če je to potrebno,
preskrbeti ustrezno zdravstveno oskrbo preko izbranega osebnega zdravnika,
- skrbeti za rejenčev pravilen odnos do učenja in dela in za privzgojitev
delovnih navad,
- skrbeti za vključitev rejenca v poklicno usposabljanje ali ustrezno
zaposlitev,
- skrbeti za izoblikovanje lastne identitete rejenca,
- pripraviti rejenca na odhod iz rejniške družine.
Rejnik je dolžan omogočati in vzpodbujati stike med rejencem in starši, razen v
primeru, ko so staršem stiki omejeni ali prepovedani na podlagi odločbe
pristojnega organa.
(1) Rejnik mora vsa pomembnejša vprašanja glede rejenčeve oskrbe in vzgoje urejati
sporazumno z rejenčevimi starši oziroma skrbnikom in s centrom otroka. V ta
namen mora sodelovati v individualni projektni skupini, ki jo center otroka
imenuje za obravnavo posameznega rejenca.
(2) Rejnik je dolžan upoštevati navodila centra otroka, centra rejnika in
dogovore individualne projektne skupine.
(3) Rejnik se je dolžan vključevati tudi v dejavnosti, ki jih v zvezi z
izvajanjem rejniške dejavnosti organizira center rejnika.
(1) Rejnik se mora, dokler izvaja rejniško dejavnost, najmanj enkrat v petih
letih udeležiti usposabljanj, katerih vsebino, izvajalca in trajanje predpiše
minister.
(2) Dolžnost dodatnega usposabljanja iz prejšnjega odstavka velja tudi za
sorodnika otroka, ki izvaja rejniško dejavnost.
(3) Sredstva, potrebna za usposabljanje, se zagotavljajo v proračunu Republike
Slovenije.
VII. NALOGE CENTROV ZA SOCIALNO DELO PRI IZVAJANJU REJNIŠKE
DEJAVNOSTI
Naloge pri izboru kandidatov za izvajanje rejniške
dejavnosti
(1) Pri pridobivanju novih rejniških družin so se centri za socialno delo
dolžni aktivno vključiti na območju, za katerega so krajevno pristojni.
(2) Vsem zainteresiranim so dolžni predstaviti namen rejništva, pogoje, ki jih
morajo izpolnjevati rejniki, postopke pridobitve dovoljenja za izvajanje
rejniške dejavnosti, način dela v rejništvu ter pravice in dolžnosti rejnikov.
(1) Center za socialno delo je dolžan vsem, ki želijo izvajati rejniško
dejavnost, izročiti obrazec vloge iz 8. člena[Lem12] tega zakona in jih seznaniti s postopkom
za pridobitev dovoljenja.
(2) Po prejemu vloge center rejnika postopa v skladu z 11. členom tega zakona.
(1) Pri pripravi ocene iz 9. člena tega zakona center rejnika preveri motive
kandidata za odločitev za izvajanje rejniške dejavnosti, pri čemer upošteva vse
dejavnike, ki bi lahko tako pozitivno kot negativno vplivali na psihosocialni
razvoj rejenca.
(2) Pri pripravi ocene center rejnika ugotovi primernost bivalnih pogojev
celotne družine, posebej pa prostorov in opreme, namenjene otroku oziroma
otrokom, ki bi ga/jih sprejeli v rejništvo.
(3) Pri pripravi ocene center rejnika poleg lastnih ugotovitev upošteva tudi
morebitna potrdila ali mnenja oziroma priporočila drugih institucij.
Naloge pri izvajanju rejništva
(1) Po odločitvi, da se določenega otroka namesti v rejniško družino, je naloga
centra otroka, da med rejniki, ki imajo dovoljenje, izbere rejniško družino, ki
ustreza potrebam otroka.
(2) Če na območju centra otroka trenutno ni moč najti ustreznega rejnika ali namestitev
otroka na tem območju ne bi bila v korist otroka, mora center otroka najti
rejnika na širšem območju, pri čemer obvezno sodeluje s centrom rejnika.
Za namestitev otroka v rejniško družino je potrebno pripraviti tako otroka in
njegove starše kot tudi rejnika in rejniško družino.
(1) Center otroka je dolžan spremljati razvoj otroka v rejništvu ter
izpolnjevanje obveznosti, dogovorjenih z rejniško pogodbo.
(2) Center otroka po potrebi ukrepa tako, da se v vseh primerih in na najboljši
način uresničuje namen rejništva.
Center otroka mora po namestitvi otroka v rejniško družino sestaviti
individualno projektno skupino, v kateri sodeluje socialni delavec centra
otroka, socialni delavec centra rejnika, rejnik, biološka družina in rejenec.
Delo individualne projektne skupine koordinira socialni delavec centra otroka.
Po potrebi se individualna projektna skupina lahko razširi.
(1) Individualna projektna skupina načrtuje in predlaga ustrezno ravnanje in
strokovno obravnavo rejenca ter neposredno spremlja rejenca v rejniški družini.
V ta namen pripravi za vsakega rejenca individualni načrt (v nadaljnjem
besedilu: načrt), ki mora biti prilagojen starosti oziroma stopnji razvoja
otroka, otrokovim potrebam in mora biti zastavljen tako, da zagotavlja celostno
obravnavo in spremljanje otroka.
(2) Načrt mora biti v pisni obliki in mora vsebovati razumno načrtovane cilje.
(3) Načrt je potrebno dopolnjevati in po potrebi tudi spreminjati.
(1) Individualna projektna skupina se sestaja v skladu z načrtom in konkretnimi
dogovori.
(2) Individualna projektna skupina mora najmanj enkrat letno centru otroka
predložiti pisno poročilo, v katerem predlaga nadaljnje ukrepe v zvezi z
otrokom.
Poleg dejavnosti v okviru individualne projektne skupine spremlja center otroka
rejenca z obiski na domu, pogovori na centru, obiski v šoli in sodelovanjem z
drugimi institucijami.
Izvajanje rejniške dejavnosti je dolžan spremljati tudi center rejnika.
Če rejenec po dopolnjenem 18. letu starosti še ostane v rejniški družini zaradi
nadaljevanja šolanja, je dolžnost centra otroka in centra rejnika, da pred
podaljšanjem rejniške pogodbe v skladu s tem zakonom, skupaj z rejencem in
rejnikom ugotovijo, da je nadaljnje bivanje rejenca v rejniški družini v korist
rejenca.
Po odločitvi, da se za določenega rejenca rejništvo zaključi, je naloga centra
otroka, da na odhod pripravi rejenca, rejniško družino in biološko družino.
Druge naloge pri izvajanju rejniške dejavnosti
Centri za socialno delo so dolžni na območju, za katerega so krajevno
pristojni, za vse rejnike najmanj enkrat letno organizirati krajše
usposabljanje, vzpodbujati in organizirati skupinsko delo z udeleženimi v
rejništvu in nuditi podporo s skupnostnimi oblikami dela.
Če center rejnika ugotovi, da rejnik izvaja rejništvo v nasprotju s koristmi
rejenca, mora ministrstvu podati pisni predlog za odvzem dovoljenja z ustrezno
obrazložitvijo.
VIII. REJNIŠKA POGODBA
Rejniška pogodba je pisna pogodba, ki jo po izvršljivosti odločbe o oddaji
otroka v rejništvo skleneta pristojni center otroka in rejnik za posameznega
rejenca.
Rejniška pogodba določa zlasti:
- obseg oskrbe rejenca,
- pravice in obveznosti pogodbenih strank,
- višino in način plačevanja rejnine,
- način in rok prenehanja rejniške pogodbe,
- morebitne posebnosti rejništva v posameznem primeru.
Center otroka lahko podaljša veljavnost rejniške pogodbe z rejnikom tudi po
polnoletnosti rejenca:
- če otrok zaradi motenj v telesnem ali duševnem razvoju ni sposoben za
samostojno življenje in delo,
- če ta ostane v rejniški družini zaradi nadaljevanja šolanja, najdalj pa do
dopolnjenega 26. leta starosti, če rejenec s tem soglaša.
Rejniška pogodba preneha:
- če je prenehalo rejništvo,
- z izbrisom rejnika iz evidence izdanih dovoljenj,
- s potekom časa, če je pogodba sklenjena za določen čas, razen če se podaljša,
- z odpovedjo,
- z razvezo,
- s smrtjo rejnika ali rejenca.
(1) Rejniška pogodba se lahko odpove z odpovednim rokom najmanj treh mesecev,
če ni v pogodbi drugače določeno.
(2) Odpoved mora biti pisna ali dana ustno na zapisnik pri centru otroka.
Center otroka razveže rejniško pogodbo, če nastopi kateri od razlogov iz 6. člena[Lem13] tega zakona, če se rejnik ne udeleži
usposabljanj iz 28.
člena[Lem14] tega zakona, če rejnik ne izpolnjuje z
rejniško pogodbo določenih dolžnosti ali če zahteva razvezo rejnik in se
ugotovi, da ima za to utemeljene razloge.
IX. REJNINA
(1) Rejnik je za posameznega rejenca upravičen do mesečne rejnine, ki zajema
oskrbnino in plačilo dela.
(2) Če rejnik izvaja rejniško dejavnosti kot poklic, mu Republika Slovenija
zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost.
(1) Oskrbnino sestavljajo sredstva za materialne stroške za rejenca in denarni
prejemek v znesku otroškega dodatka, kot je določen za najnižji dohodkovni
razred za prvega otroka, v skladu s posebnim predpisom, ki ureja družinske
prejemke.
(2) Materialni stroški za rejenca znašajo 48.586 tolarjev.
(3) Višina oskrbnine je sorazmerna času bivanja rejenca v rejniški družini.
(1) Oskrbnina se zniža, če rejniku ni potrebno kriti stroškov za obleko in
obutev za rejenca. Oskrbnina se zmanjša za znesek v višini 25% materialnih
stroškov.
(2) Oskrbnina se zviša ob izrednih izdatkih za potrebe rejenca. Oskrbnina se
zviša za znesek v višini 25% materialnih stroškov.
(3) Znižanje ali zvišanje oskrbnine se določi v rejniški pogodbi.
(4) Pogoje za zvišanje oskrbnine določi minister.
(1) Plačilo dela rejniku znaša 22.000 tolarjev za rejenca.
(2) Glede na zahtevnost oskrbe, varstva in vzgoje rejenca (rejništvo za hudo
bolnega otroka, otroka z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju,
zlorabljenega otroka, trpinčenega otroka, vedenjsko ali osebnostno motenega
otroka) se lahko plačilo dela iz prejšnjega odstavka začasno zviša za največ
50%.
(3) Komisija za določitev znižanega normativa in zvišanja plačila dela iz 3. člena[Lem15] tega zakona na podlagi meril, ki jih
določi minister, odloči o odstotku zvišanja plačila dela in trajanju pravice do
povišanga plačila dela.
(4) Pravica do zvišanega plačila dela se lahko dodeli za največ eno leto.
Pravica se lahko podaljšuje toliko časa, kolikor trajajo razlogi za zvišanje
plačila dela.
(5) Višina plačila dela je sorazmerna času bivanja rejenca v rejniški družini.
Plačilo dela rejniku ne pripada, če za istega otroka prejema starševsko
nadomestilo po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo oziroma starševski
dodatek po predpisih, ki urejajo družinske prejemke.
Rejnik, ki je rejenčev sorodnik, ni upravičen do plačila dela.
(1) Rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se zagotovi plačilo
prispevkov za socialno varnost v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo
plačevanje prispevkov za socialno varnost.
(2) Prispevki za socialno varnost se plačujejo od zneska najnižje pokojninske
osnove, povečane za davke in prispevke, po predpisih o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju.
(1) Pravica do rejnine se prizna z dnem namestitve rejenca v rejniško družino,
določenim v rejniški pogodbi. Pri izračunu se upošteva, da ima mesec 30 dni.
(2) Rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se prizna pravica do
plačila prispevkov za socialno varnost z dnem začetka izvajanja rejniške
dejavnosti kot poklic.
(1) Pravica do rejnine preneha z dnem prenehanja rejniške pogodbe.
(2) Pri odpovedi rejniške pogodbe rejniku pripada pravica do plačila dela do izteka
odpovednega roka, pravica do oskrbnine pa mu preneha z dnem, ko rejenec ne
prebiva več v rejniški družini.
(3) V primerih podaljšanja veljavnosti rejniške pogodbe iz 46. člena tega
zakona se rejniku prizna pravica do rejnine v celoti.
Če rejnik izvaja rejniško dejavnost kot poklic, pa ne izpolnjuje normativa iz
24. člena tega zakona, vendar ne po njegovi krivdi, se rejniku prizna pravica
do plačila prispevkov za socialno varnost za največ šest mesecev.
Ministrstvo izplačuje rejnine najkasneje do 15. v mesecu za tekoči mesec.
(1) Materialni stroški in plačilo dela se usklajujejo enkrat letno z indeksom
rasti cen življenjskih potrebščin. Uskladitev se opravi januarja, pri čemer se
upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. O
uskladitvi odloča minister.
(2) Uskladitev velja od prvega dne meseca, v katerem se opravi uskladitev.
(3) Usklajeni zneski se zaokrožijo na desetice.
(4) Usklajene zneske minister objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
X. PRIZNANJA
(1) Republika Slovenija podeljuje rejnikom priznanja za dolgoletno in uspešno
izvajanje rejniške dejavnosti.
(2) Minister vsako leto na predlog komisije za priznanja iz 3. člena[Lem16] tega zakona podeli največ tri priznanja.
(3) Sredstva za priznanja se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
Natančnejše pogoje za podelitev priznanj in postopek podeljevanja priznanj
predpiše minister.
XI. EVIDENCE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
(1) Za potrebe izvajanja, spremljanja, načrtovanja, razvoja rejništva, za
znanstveno raziskovalne namene in za statistične namene vodi ministrstvo
centralno zbirko podatkov.
(2) Centri za socialno delo vodijo zbirke podatkov za potrebe izvajanja
rejniške dejavnosti na območju njihove krajevne pristojnosti.
(1) Ministrstvo in centri za socialno delo vodijo evidence o:
- rejnikih,
- rejniških družinah,
- sklenjenih rejniških pogodbah,
- rejencih,
- bioloških družinah rejencev,
- rejninah.
(2) Ministrstvo vodi poleg evidenc iz prejšnjega odstavka še evidence o:
- izdanih dovoljenjih,
- odvzetih dovoljenjih,
- rejnikih, ki izvajajo rejniško dejavnost kot poklic,
- plačilu prispevkov za socialno varnost.
(1) Podatki, ki se zbirajo za namen vodenja evidenc iz prejšnjega člena tega
zakona, so:
- ime in priimek,
- rojstni podatki (datum in kraj rojstva),
- enotna matična številka občana,
- spol,
- podatki o državljanstvu,
- podatki o prebivališču,
- podatki o šolanju,
- podatki o zdravstvenem stanju,
- podatki o socialnem stanju,
- podatki o podaljšanju roditeljske pravice,
- podatki o izobrazbi,
- podatki o nekaznovanju,
- podatki o zaposlitvi,
- davčna številka.
(2) Ministrstvo obdeluje podatke iz zbirke podatkov o izvajanju rejniške
dejavnosti na enak način kot centri za socialno delo ter vzpostavi, vodi,
upravlja, vzdržuje in nadzoruje centralno zbirko o izvajanju rejniške
dejavnosti.
(1) Podatki se zbirajo neposredno od posameznika za njega in za njegove
družinske člane ter iz naslednjih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji
vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije:
- Ministrstva za notranje zadeve - podatke o številu družinskih članov in
skupnem gospodinjstvu iz centralnega registra prebivalstva (ime in priimek,
rojstne podatke, enotno matično številko občana, podatke o državljanstvu,
podatke o prebivališču);
- Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in izvajalcev vzgojne in
izobraževalne dejavnosti - podatke o vključitvi v vzgojni ali izobraževalni
zavod;
- Ministrstva za pravosodje - osebni podatki o storilcih kaznivih dejanj;
podatki o izrečenih kaznih, varnostnih ukrepih, pogojnih obsodbah, sodnih
opominih in obsodbah, s katerimi je bila storilcem kaznivih dejanj, o katerih
se vodi kazenska evidenca, oproščena kazen, ter o njihovih pravnih posledicah;
poznejše spremembe o obsodbah, ki so bile vpisane v kazensko evidenco; podatki
o izvršeni kazni in o razveljavitvi vpisa neupravičene obsodbe.
- Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije - podatke o zavarovancih,
vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
- Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - podatke o zavarovancih,
vključenih v zdravstveno zavarovanje;
- izvajalcev zdravstvene dejavnosti - podatke o zdravstvenem stanju;
- Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije - podatke o
izplačanem nadomestilu preživnine;
- centrov za socialno delo - podatke o izplačanih starševskih nadomestilih;
- izvajalcev socialnovarstvene dejavnosti - podatke o vključitvi v socialnovarstveni
zavod.
(2) Podatke o zdravstvenem stanju je mogoče pridobivati le ob pisni privolitvi
posameznika, na katerega se nanašajo, razen če bodo podatki uporabljeni za
statistike ali znanstveno raziskovalne namene v obliki, ki ne omogoča
identifikacije posameznikov.
(3) Upravljavci zbirk osebnih podatkov iz prvega odstavka posredujejo podatke
brezplačno.
(1) Ministrstvo in centri za socialno delo, ki odločajo o pravicah iz tega
zakona, lahko podatke, ki jih dobijo od zavezancev iz prejšnjega člena,
uporabijo samo za potrebe postopka odločanja po tem zakonu.
(2) Drugim uporabnikom lahko ministrstvo oziroma centri za socialno delo
posredujejo podatke samo, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na
podlagi pisne zahteve ali privolitve osebe, na katero se podatki nanašajo.
(1) Podatki iz evidenc iz 65. člena tega zakona se hranijo 5 let po prenehanju
izvajanja rejniške dejavnosti, razen podatkov iz tretje in četrte alinee
drugega odstavka 65. člena tega zakona, ki se hranijo, dokler rejnik ne
uveljavi pravice iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(2) Po poteku roka iz prejšnjega odstavka se podatki arhivirajo.
XII. KAZENSKA DOLOČBA
Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki izvaja
rejniško dejavnost brez dovoljenja.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Rejnik, ki že izvaja rejniško dejavnost ali je izvajal rejniško dejavnost v
zadnjem letu pred uveljavitvijo tega zakona, lahko nadaljuje z izvajanjem
rejniške dejavnosti tudi če ne izpolnjuje pogojev iz 5. člena[Lem17] tega zakona.
(2) Center rejnika posreduje ministrstvu podatke o rejnikih iz prejšnjega
odstavka zaradi vpisa v evidenco izdanih dovoljenj.
(3) Ministrstvo izda rejniku dovoljenje in ga vpiše v evidenco izdanih
dovoljenj v roku šestih mesecev od dneva prejema posamezne vloge.
(1) Rejnike, ki so pred uveljavitvijo tega zakona že izvajali rejniško
dejavnost kot edini poklic, ministrstvo vpiše v register, če izpolnjujejo
normative iz 24. člena tega zakona.
(2) Komisija za določitev znižanega normativa in zvišanja plačila dela preveri
izpolnjevanje normativov iz prejšnjega odstavka v roku šestih mesecev po
uveljavitvi tega zakona.
Do vpisa v register se rejnikom, ki že izvajajo rejniško dejavnost kot edini
poklic, plačujejo prispevki za socialno varnost po predpisih, ki veljajo do
uveljavitve tega zakona.
(1) Predloge za zvišanje plačila dela iz drugega odstavka 53. člena tega zakona
za rejnike, ki že izvajajo rejniško dejavnost po predpisih, ki veljajo do
uveljavitve tega zakona, je komisija za določitev znižanega normativa in
zvišanja plačila dela dolžna obravnavati najkasneje v roku enega leta od
uveljavitve tega zakona.
(2) Zvišano plačilo dela pripada rejniku od dneva uveljavitve tega zakona.
Minister izda izvršilne predpise iz 3., 12., 17., 22., 28., 52., 53. in 63.
člena tega zakona v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona.
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati drugi, tretji in četrti odstavek
160. člena, 162., 163., 164., 165., 166., 168., 169. člen, drugi odstavek 170. člena, 171., 172., 173. in 174. člen zakona o zakonski zvezi
in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo,
Uradni list RS, št. 64/2001) in zadnja alinea 98. člena zakona o socialnem
varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 42/94 - odločba US, 1/99, 41/99, 36/2000,
54/2000 in 26/2001).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Številka: 542-02/02-1/2
Ljubljana, dne 27. novembra 2002
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|