|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Zakoni in akti |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo
Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike
Slovenije na seji dne 29. septembra 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona
o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki obsega:
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih - ZSDP (Uradni list RS,
št. 97/01 z dne 4.12.2001),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih
prejemkih - ZSDP-A (Uradni list RS, št. 76/03 z dne 4.8.2003) in
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih
prejemkih - ZSDP-B (Uradni list RS, št. 47/06 z dne 9.5.2006).
Številka: 541-01/98-2/23
Ljubljana, dne 29. septembra 2006
EPA 859-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.
ZAKON O
STARŠEVSKEM VARSTVU IN
DRUŽINSKIH PREJEMKIH
URADNO PREČIŠČENO BESEDILO
(ZSDP-UPB2)
SPLOŠNE
DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
S tem zakonom se ureja zavarovanje za starševsko varstvo in pravice, ki iz tega
izhajajo, družinske prejemke, pogoje in postopek za uveljavljanje posameznih
pravic ter druga vprašanja glede izvajanja tega zakona.
Pravice po tem zakonu so:
- pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo in
- pravice do družinskih prejemkov.
Pravice po tem zakonu uveljavlja eden od staršev, če zakon ne določa drugače.
Pravice iz tega zakona so vezane na otroka. Pravice po tem zakonu prenehajo s
smrtjo otroka.
3. člen
(pomen posameznih pojmov)
Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. starševski dopust je pravica do odsotnosti z dela zaradi poroda oziroma nege
in varstva otroka po tem zakonu,
2. starševsko nadomestilo je nadomestilo plače oziroma osebni prejemek, ki
izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo po tem zakonu,
3. druga oseba je oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi odločbe centra
za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: center) oziroma sodbe ali začasne
odredbe sodišča, izdane v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja,
4. samozaposleni so osebe, ki opravljajo katerokoli samostojno dejavnost, kot
so samostojni podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah, osebe,
ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno
dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja zdravstva,
socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost, osebe, ki
opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo duhovniško
oziroma drugo versko službo,
5. kmetje so osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in so vključene v obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje po posebnih predpisih,
6. za daljše obdobje se šteje najmanj 30 koledarskih dni,
7. polna odsotnost z dela je odsotnost v obsegu tedenske delovne obveznosti
zavarovanca, ne glede na to ali gre za polni ali krajši delovni čas,
8. delna odsotnost z dela je odsotnost v obsegu, krajšem od obsega tedenske
delovne obveznosti zavarovanca. Delna odsotnost z dela ne more biti daljša od
polovičnega obsega tedenske delovne obveznosti. Delna odsotnost z dela se
izračuna tako, da se pripadajoče število dni dopusta pomnoži s količnikom, ki
je razmerje med polno delovno obveznostjo in številom ur dopusta na teden,
9. strnjen niz je odsotnost z dela v polnem trajanju posamezne vrste
starševskega dopusta na enkrat brez prekinitve,
10. otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo, je otrok z motnjami v duševnem
razvoju, slep in slaboviden otrok, gluh in naglušen otrok, otrok z odpovedjo
funkcije vitalnih organov, gibalno oviran otrok, dolgotrajno hudo bolan otrok,
ki zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebuje skrbnejšo nego in varstvo,
11. zunajzakonski partner je oseba, ki živi z drugo osebo najmanj eno leto v
zunajzakonski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo,
12. velika družina je družina, ki ima v koledarskem letu vsaj en dan tri ali
več otrok, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 70. člena [Lem1] tega zakona,
13. prispevki za socialno varnost so prispevki za obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevki
za zavarovanje za primer brezposelnosti in prispevki za starševsko varstvo.
3.a člen
(zdravniške komisije)
Zdravniške komisije so komisije, ki dajejo mnenja centrom za socialno delo
oziroma ministrstvu v postopkih za uveljavljanje pravic za otroke, ki
potrebujejo posebno nego in varstvo. Zdravniške komisije imenuje minister,
pristojen za družino (v nadaljnjem besedilu: minister), na predlog Pediatrične
klinike v Ljubljani. Minister imenuje zdravniške komisije prve stopnje in
zdravniške komisije druge stopnje.
4. člen
(sredstva za izvajanje zakona)
Sredstva za izvajanje tega zakona se zagotavljajo v proračunu Republike
Slovenije.
A) PRVI DEL
5. člen
(splošna določba)
Prvi del zakona ureja sistem zavarovanja za starševsko varstvo in pravice, ki
iz tega izhajajo ter postopek uveljavljanja teh pravic.
Z zavarovanjem se zavarovancem po načelih vzajemnosti in solidarnosti
zagotavljajo pravice vezane na starševske obveznosti.
Če vplačani prispevki iz naslova starševskega varstva ne zadoščajo za
pokrivanje obveznosti za pravice, ki izhajajo iz zavarovanja, se sredstva
zagotavljajo iz drugih proračunskih virov.
I. ZAVAROVANJE ZA
STARŠEVSKO VARSTVO
6. člen
(zavarovanci za starševsko varstvo)
Zavarovanci za starševsko varstvo so:
1. osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji,
2. osebe v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji,
poslane na delo ali na strokovno izpopolnjevanje v tujino, če niso obvezno
zavarovane v državi, v katero so bile poslane,
3. osebe, zaposlene pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih
konzularnih in diplomatskih predstavništvih s sedežem v Republiki Sloveniji, če
ni z mednarodno pogodbo drugače določeno,
4. osebe, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo pridobitno
ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic,
5. poslovodne osebe gospodarskih družb in direktorji zasebnih zavodov v
Republiki Sloveniji, ki niso zavarovane na drugi podlagi,
6. kmetje, člani njihovih gospodarstev in druge osebe, ki v Republiki Sloveniji
opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic in so vključeni v
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
7. brezposelne osebe, ki prejemajo na Zavodu za zaposlovanje Republike
Slovenije nadomestilo ali denarno pomoč, po predpisih, ki urejajo zavarovanje
za primer brezposelnosti,
8. osebe, ki po prenehanju delovnega razmerja prejemajo nadomestilo med začasno
zadržanostjo od dela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, po
predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje,
9. osebe, ki prejemajo starševsko nadomestilo po tem zakonu in niso zavarovane
na drugi podlagi,
10. osebe, ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi
dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva po tem zakonu,
11. osebe, ki imajo pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek po tem ali
drugem zakonu
12. brezposelne osebe, ki so vključene v javna dela.
7. člen
(pravice iz zavarovanja)
Pravice iz zavarovanja so:
1. starševski dopust,
2. starševsko nadomestilo,
3. pravica do krajšega delovnega časa in pravica do plačila prispevkov za
socialno varnost zaradi starševstva.
8. člen
(prispevki za starševsko varstvo)
Za starševsko varstvo se plačuje prispevek zavarovanca in prispevek
delodajalca.
Višina prispevka se določi z zakonom.
Prispevki se vplačujejo v proračun Republike Slovenije.
9. člen
(osnova za plačilo prispevkov)
Prispevki se obračunavajo od osnove za plačilo prispevkov, ki je enaka osnovi
za plačilo prispevkov, od katere zavarovanci iz 6. člena[Lem2] tega zakona plačujejo prispevke za obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
10. člen
(zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca)
Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca za starševsko varstvo so
zavarovanci iz 6.
člena [Lem3] tega zakona, razen zavarovancev iz 10. točke[Lem4] , za katere plačuje prispevek zavarovanca
Republika Slovenija.
11. člen
(zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev)
Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za starševsko varstvo so:
1. delodajalci – za zavarovance iz 1., 2. in 3. točke 6. člena [Lem5] tega zakona;
2. zavarovanci iz 4., 5. in 6. točke 6. člena [Lem6] tega zakona;
3. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za zavarovance iz 8. točke 6. člena [Lem7] tega zakona;
4. Republika Slovenija za zavarovance iz 7., 9., 10. in 11. točke 6. člena [Lem8] tega zakona.
Podjetjem, zavodom in drugim organizacijam za zaposlovanje invalidov, ki so
zavezanci za plačilo prispevkov za starševsko varstvo in osebam, ki so pri njih
v delovnem razmerju, se prispevki za starševsko varstvo obračunavajo in
odvedejo na poseben račun in kot odstopljena sredstva uporabljajo za materialni
razvoj teh podjetij oziroma organizacij v skladu z zakonom.
12. člen
(splošno o prispevkih)
Glede obračunavanja prispevka za starševsko varstvo, rokov za plačilo,
izterjave, vračila preveč plačanega prispevka, zamudnih obresti, odpisa zaradi
neizterljivosti, poroštva, zastaranja in kaznovanja se uporabljajo posebni
predpisi, ki urejajo davčni postopek in plačevanje prispevkov za socialno
varnost.
II.
PRAVICA DO STARŠEVSKEGA DOPUSTA
1. Splošne določbe o starševskem dopustu
13. člen
(vrste starševskega dopusta)
Vrste starševskega dopusta so:
1. porodniški dopust,
2. očetovski dopust,
3. dopust za nego in varstvo otroka,
4. posvojiteljski dopust.
Starševski dopust je določen v koledarskih dnevih za polno odsotnost z dela.
14. člen
(pravica do starševskega dopusta)
Starši ali druge osebe imajo pravico do starševskega dopusta, če so zavarovanci
po tem zakonu.
15. člen
(dolžnosti delodajalcev)
Delodajalci so dolžni delavcem zagotoviti odsotnost z dela zaradi izrabe starševskega
dopusta v skladu s tem zakonom.
16. člen
(obveščanje delodajalca)
Delavec mora obvestiti delodajalca o nameri izrabe starševskega dopusta 30 dni
pred predvidenim nastopom dopusta, če ta zakon ne določa drugače.
Center o priznanju posamezne vrste starševskega dopusta obvesti delodajalca
oziroma pristojni organ za registracijo samostojne dejavnosti, če začasno
preneha z opravljanjem dejavnosti, v 15 dneh po priznanju pravice.
2.
Porodniški dopust
17. člen
(trajanje porodniškega dopusta)
Mati ima pravico do porodniškega dopusta v trajanju 105 dni.
18. člen
(prenehanje pravice do porodniškega dopusta)
Če mati rodi mrtvega otroka ima pravico do porodniškega dopusta še 42 dni od
dneva poroda.
Če otrok umre v času porodniškega dopusta ima mati pravico do porodniškega
dopusta v obsegu kot ga je do dneva smrti otroka že izrabila, vendar najmanj 42
dni od rojstva otroka. Po smrti otroka pripada materi največ 10 dni
porodniškega dopusta.
Če mati zapusti otroka ob rojstvu oziroma po rojstvu otroka ima pravico do
porodniškega dopusta še 42 dni od dneva poroda.
Če mati zapusti otroka v času porodniškega dopusta, pa je že izrabila 42 dni
porodniškega dopusta, nima več pravice do porodniškega dopusta od naslednjega
dne, ko je zapustila otroka.
19. člen
(način izrabe porodniškega dopusta)
Porodniški dopust se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela.
Mati mora nastopiti porodniški dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda,
ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi porodniškega dopusta v tem roku,
neizrabljenega dela porodniškega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu,
razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom.
Če mati na dan poroda še ni nastopila porodniškega dopusta, nastopi porodniški
dopust z dnem rojstva otroka.
20. člen
(pravica očeta do porodniškega dopusta)
Oče ima pravico do porodniškega dopusta, če mati:
1. umre,
2. zapusti otroka,
3. na podlagi mnenja pristojnega zdravnika, trajno oziroma začasno ni sposobna
za samostojno življenje in delo.
Oče ima pravico do porodniškega dopusta v obsegu kot ga ima mati, zmanjšanem za
toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila, najmanj pa za 28 dni.
Pravico do porodniškega dopusta ima v soglasju z materjo tudi oče otroka v
primerih, ko rodi otroka mati, mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke,
dijakinje oziroma študentke. V tem primeru porodniški dopust traja 77 dni in se
skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče nastopi porodniški
dopust. Oče ima pravico do porodniškega dopusta, če dejansko neguje in varuje
otroka.
21. člen
(pravica druge osebe do porodniškega dopusta)
Druga oseba ima pravico do porodniškega dopusta v obsegu kot ga ima mati,
zmanjšanem za toliko dni, kolikor sta mati in oče to pravico že izrabila.
Pravico do porodniškega dopusta ima v soglasju z materjo tudi eden od starih
staršev otroka v primerih, ko rodi otroka mati, mlajša od 18 let in ima status
vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke. V tem primeru porodniški dopust
traja 77 dni in se skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko druga
oseba nastopi porodniški dopust.
22. člen
(obveščanje delodajalca)
Če mati rodi otroka preden je o izrabi porodniškega dopusta obvestila
delodajalca, mora delodajalca o tem obvestiti v 3 dneh po rojstvu otroka, razen
če njeno zdravstveno stanje tega ne dopušča. V tem primeru je treba zagotoviti
zdravniško dokazilo.
Če mati sklepa delovno razmerje v 58 dneh pred predvidenim datumom poroda, mora
delodajalca obvestiti o nastopu porodniškega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja.
Oče mora obvestiti delodajalca o izrabi porodniškega dopusta najkasneje v 3
dneh od nastopa razloga za izrabo porodniškega dopusta.
Druga oseba mora obvestiti delodajalca o izrabi porodniškega dopusta najkasneje
v 3 dneh od nastopa razloga za izrabo porodniškega dopusta iz drugega odstavka
prejšnjega člena.
3.
Očetovski dopust
23. člen
(trajanje očetovskega dopusta)
Oče ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka oziroma otrok, in
sicer v trajanju 90 dni. Pravica je neprenosljiva.
24. člen
(oče nima pravice do očetovskega dopusta)
Oče nima pravice do očetovskega dopusta, če:
1. mati rodi mrtvega otroka,
2. mu je odvzeta roditeljska pravica oziroma so prepovedani stiki z otrokom
skladno s posebnim zakonom,
3. otrok živi pri materi ali pri drugi osebi ter oče ne varuje in ne neguje
otroka.
Če oče izrabi očetovski dopust pred nastopom razlogov iz prejšnjega odstavka,
mu pripada pravica v obsegu, kolikor ga je že izrabil preden so nastopili
razlogi za prenehanje pravice.
25. člen
(način izrabe očetovskega dopusta)
Oče mora izrabiti očetovski dopust do dopolnjenega šestega meseca otrokove
starosti v trajanju najmanj 15 dni v obliki polne odsotnosti z dela. Oče nima
pravice do izrabe tega dela dopusta, če koristi porodniški dopust.
Oče lahko izrabi očetovski dopust v trajanju 75 dni v obliki polne odsotnosti z
dela najdalj do 3. leta starosti otroka. Evidenco o izrabi tega dela dopusta
vodi delodajalec in center.
Kadar oče izrabi očetovski dopust po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih
dnevih tako, da se upošteva 70% pripadajočih koledarskih dni.
4.
Dopust za nego in varstvo otroka
26. člen
(trajanje dopusta za nego in varstvo otroka)
Eden od staršev ima pravico do dopusta za nego in varstvo otroka v trajanju 260
dni neposredno po preteku porodniškega dopusta.
Ob rojstvu dvojčkov se dopust za nego in varstvo otroka podaljša za dodatnih 90
dni.
Ob rojstvu več hkrati živo rojenih otrok se dopust za nego in varstvo otroka
podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni.
Ob rojstvu nedonošenčka se dopust za nego in varstvo otroka podaljša za toliko
dni, kolikor dni je bila nosečnost krajša kot 260 dni.
Ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se dopust za nego in
varstvo otroka podaljša za dodatnih 90 dni na podlagi mnenja zdravniške
komisije.
Dopust za nego in varstvo otroka se podaljša v primeru, ko starša že ob rojstvu
otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do starosti 8 let, za 30 dni, za
tri otroke za 60 dni in za štiri ali več otrok za 90 dni.
Pravice iz prejšnjih odstavkov tega člena se seštevajo.
Del dopusta za nego in varstvo otroka v trajanju največ 75 dni se lahko prenese
in izrabi najdalj do 8. leta starosti otroka.
27. člen
(prenehanje pravice do dopusta za nego in varstvo otroka)
Starša nimata pravice do dopusta za nego in varstvo otroka, če je otrok oddan v
vzgojo in varstvo drugi osebi oziroma v zavod.
Eden od staršev nima pravice do dopusta za nego in varstvo otroka, če je otrok
dodeljen v varstvo in vzgojo drugemu od staršev ter sam ne varuje in ne neguje
otroka.
Če razlog za prenehanje pravice iz prejšnjih dveh odstavkov nastopi v času
trajanja dopusta, starša nimata pravice do neizrabljenega dela dopusta za nego
in varstvo otroka.
V primerih, ko je razlog za pravico do daljšega dopusta za nego in varstvo
otroka rojstvo dveh ali več hkrati rojenih otrok, pa eden od otrok umre,
staršema preneha pravica do pripadajočega dela daljšega dopusta za nego in
varstvo otroka.
28. člen
(kasneje ugotovljeno zdravstveno stanje otroka)
Če je motnja v telesnem ali duševnem razvoju oziroma dolgotrajna hujša bolezen
otroka ugotovljena po uveljavitvi pravice do dopusta za nego in varstvo otroka,
otrok pa še ni dopolnil starosti osemnajst mesecev, ima eden od staršev pravico
do dopusta za nego in varstvo otroka 90 dni od dneva priznanja pravice.
29. člen
(dogovor o izrabi dopusta za nego in varstvo otroka)
Starša se pisno dogovorita o izrabi dopusta za nego in varstvo otroka 30 dni
pred potekom porodniškega dopusta. Dogovor predložita centru skupaj z zahtevo
za uveljavljanje pravice in z njim seznanita svoja delodajalca.
Pisni dogovor preneha veljati, če:
1. nastopi smrt enega od staršev,
2. eden od staršev zapusti otroka,
3. postane eden od staršev na podlagi mnenja pristojnega zdravnika, trajno
oziroma začasno nesposoben za samostojno življenje in delo.
Pisni dogovor se spremeni, če:
1. nastopi razlog za podaljšanje dopusta za nego in varstvo otroka v času
dopusta za nego in varstvo otroka,
2. se pričakuje rojstvo drugega otroka,
3. nastopijo druge okoliščine, ki vplivajo na predhodno odločitev staršev (kot
je bolezen, ki traja daljše obdobje, napotitev enega od staršev na delo v
tujino, izobraževanje, izguba oziroma sprememba zaposlitve).
Če se starša ne moreta dogovoriti o izrabi dopusta za nego in varstvo otroka
ali je njuna odločitev v nasprotju s koristjo otroka, odloči o tem center, ki
pri tem upošteva koristi otroka.
Če izrabi dopust za nego in varstvo otroka samo eden od staršev, se ne sklene
pisnega dogovora iz prvega odstavka tega člena.
30. člen
(način izrabe dopusta za nego in varstvo otroka)
Dopust za nego in varstvo otroka se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne ali
delne odsotnosti z dela.
Časovno razporeditev delne odsotnosti z dela medsebojno dogovorita starša in
delodajalca. Če ne pride do dogovora, odloči o pravici do izrabe dopusta
center, ki pri tem upošteva koristi otroka.
31. člen
(omejitve načina izrabe dopusta za nego in varstvo otroka)
Oba starša ne moreta hkrati izrabljati dopusta za nego in varstvo otroka v obliki
polne odsotnosti z dela, razen ob rojstvu:
1. dveh ali več hkrati živo rojenih otrok,
2. otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo,
3. otroka v družini, v kateri starša že ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata
najmanj dva otroka do starosti 8 let oziroma, če varujeta in negujeta otroka,
ki potrebuje posebno nego in varstvo.
32. člen
(način izrabe prenesenega dopusta za
nego in varstvo otroka)
Starša, ki sta prenesla del dopusta za nego in varstvo otroka, lahko le-tega
izrabita v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela ali po
dnevih v obliki polne odsotnosti z dela. Kadar starša izrabita dopust za nego
in varstvo otroka po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih dnevih tako,
da se upošteva 70% pripadajočih koledarskih dni prenesenega dopusta za nego in
varstvo otroka.
Delodajalec mora o izrabi prenesenega dopusta za nego in varstvo otroka
obvestiti pristojni center najkasneje 15 dni po nastopu dopusta. Obvestilu o
izrabi dopusta mora priložiti tudi podatke za izračun osnove iz tretjega
odstavka 42.
člena [Lem9] tega zakona.
Evidenco o izrabi prenesenega dopusta za nego in varstvo otroka vodi
delodajalec in center. Delodajalec mora na zahtevo centra, staršev ali druge
osebe izdati potrdilo o neizrabljenem prenesenem dopustu za nego in varstvo
otroka.
33. člen
(rok obveščanja delodajalca)
Delavca morata obvestiti svojega delodajalca o spremembi izrabe dopusta za nego
in varstvo otroka v 3 dneh, ko je nastopil razlog za spremembo pisnega dogovora
po tem zakonu.
V primeru izrabe prenesenega dopusta mora delavec obvestiti svojega delodajalca
o svoji odsotnosti v 3 dneh pred nastopom le-tega, kadar ga izrabi po dnevih, v
15 dneh pred nastopom pa, če ga izrabi v strnjenem nizu.
34. člen
(pravica druge osebe do dopusta za nego in varstvo otroka)
Druga oseba ima pravico do dopusta za nego in varstvo otroka v obsegu kot ga
imata mati oziroma oče, zmanjšanem za toliko dni, kolikor sta mati in oče to
pravico že izrabila.
Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka ima v soglasju z materjo tudi eden
od starih staršev otroka v primerih, ko rodi otroka mati, mlajša od 18 let in
ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke.
5.
Posvojiteljski dopust
35. člen
(trajanje posvojiteljskega dopusta)
Posvojitelj oziroma oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom
posvojitve v skladu s posebnim predpisom, ima pravico do posvojiteljskega
dopusta, ki ga nastopi najpozneje 30 dni po namestitvi otroka v družino z
namenom posvojitve :
- za otroka starega od 1 do 4 let v trajanju 150 dni,
- za otroka starega od 4 do 10 let v trajanju 120 dni.
Posvojitelj oziroma oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom
posvojitve v skladu s posebnim predpisom nima pravice do posvojiteljskega
dopusta, če je za istega otroka izrabila pravico do porodniškega dopusta,
očetovskega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka ali pravico do
starševskega dodatka.
Če je bil dopust za nego in varstvo otroka izrabljen v manjšem obsegu kot 150
dni, se prizna dopust v obsegu iz prvega odstavka tega člena, zmanjšan za dneve
izrabe dopusta za nego in varstvo otroka in očetovskega dopusta.
Pravice do posvojiteljskega dopusta nima oseba, če posvoji otroka svojega
zakonca.
36. člen
(način izrabe posvojiteljskega dopusta)
Posvojiteljski dopust se lahko izrabi v strnjenem nizu ob polni ali delni
odsotnosti z dela, enega ali obeh staršev hkrati, pri čemer skupno trajanje
dopusta ne sme presegati 150 dni oziroma 120 dni.
37. člen
(obveščanje delodajalca)
Posvojitelj oziroma oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom
posvojitve, mora obvestiti delodajalca o izrabi posvojiteljskega dopusta
najkasneje v 3 dneh od nastopa razloga za izrabo posvojiteljskega dopusta.
III.
PRAVICA DO STARŠEVSKEGA NADOMESTILA
38. člen
(vrste starševskega nadomestila)
Pravica do starševskega nadomestila obsega:
- porodniško nadomestilo,
- očetovsko nadomestilo,
- nadomestilo za nego in varstvo otroka,
- posvojiteljsko nadomestilo.
39. člen
(pravica do starševskega nadomestila)
Pravico do starševskega nadomestila imajo tiste osebe, ki imajo pravico do
starševskega dopusta in so bile zavarovane po tem zakonu pred dnevom nastopa
posamezne vrste starševskega dopusta.
Pravico do starševskega nadomestila imajo tudi osebe, ki nimajo pravice do
starševskega dopusta, če so bile zavarovane po tem zakonu najmanj dvanajst
mesecev v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do starševskega
nadomestila.
Enemu od staršev, ki mu je bila priznana pravica iz prejšnjega odstavka, ne
more biti naknadno priznana pravica do starševskega dopusta za istega otroka.
Pravica do starševskega nadomestila po tem zakonu izključuje prejemanje drugih
nadomestil po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za
primer brezposelnosti ter plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi dela s
krajšim delovnim časom zaradi starševstva in prejemanje delnega plačila za
izgubljeni dohodek po tem zakonu.
40. člen
(trajanje pravice do starševskega nadomestila)
Ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena pripada zavarovancu:
1. v času porodniškega dopusta pravica do porodniškega nadomestila;
2. v času očetovskega dopusta v trajanju 15 dni pravica do očetovskega
nadomestila, za 75 dni pa mu Republika Slovenija zagotavlja plačilo prispevkov
za socialno varnost od minimalne plače;
3. v času dopusta za nego in varstvo otroka pravica do nadomestila za nego in
varstvo otroka;
4. v času posvojiteljskega dopusta pravica do posvojiteljskega nadomestila.
Če se posamezna vrsta starševskega dopusta izrabi v obliki delne odsotnosti z
dela, zavarovancu pripada pravica do starševskega nadomestila za toliko časa,
kot traja delna odsotnost z dela v skladu s tem zakonom.
Starševsko nadomestilo po tem zakonu pripada za delovne dni oziroma delovne
ure, ko je zavarovanec na starševskem dopustu, kot tudi za praznične in druge
proste dni, določene z zakonom.
41. člen
(osnova za izračun starševskega nadomestila)
Osnova za posamezno vrsto starševskega nadomestila je povprečna osnova, od
katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v skladu z 9. členom [Lem10] tega zakona v zadnjih 12 mesecih pred
vložitvijo prve vloge za starševski dopust.
Za izračun osnove za posamezno vrsto starševskega nadomestila se ne glede na
obračunane prispevke, ne štejejo:
- prejemki za delo, ki ga je delavec opravil zunaj okvira rednega dela (na
primer delo preko polnega delovnega časa, ki presega omejitve, določene z
zakonom, sodelovanje v izpitni komisiji, predavanja izven redne zaposlitve);
- prejemki, ki pomenijo povračilo materialnih stroškov (na primer dnevnice,
kilometrine, terenski dodatki, dodatek za ločeno življenje, dodatek za
prehrano, potni stroški, prevoz na delo);
- regres za letni dopust;
- nagrade ob delovnih jubilejih;
- prejemki v naravi, razen kadar pomenijo sestavni del plače po pogodbi o
zaposlitvi in so od njih plačani prispevki;
- odpravnine, prejemki zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev;
- prejemki v obliki delnic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev;
- drugi prejemki, ki so bili delavcu izplačani poleg plače.
Če so bili za zavarovanca obračunani prispevki za starševsko varstvo za krajše
obdobje kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, se mu za manjkajoče
mesece kot osnova upošteva 55% minimalne plače.
Za zavarovanca iz drugega odstavka 39. člena [Lem11] tega zakona se kot osnova upošteva 55%
minimalne plače. Tako določena osnova se za vsak mesec zavarovanja za
starševsko varstvo, ki ga je imel v zadnjih treh letih pred uveljavitvijo
pravice do starševskega nadomestila, poveča za 2% minimalne plače, vendar
največ za 50% minimalne plače.
42. člen
(izjeme pri določitvi osnove za izračun starševskega nadomestila)
Če zavarovanec izrabi posamezne vrste starševskega dopusta v strnjenem nizu
brez prekinitve oziroma je prekinitev krajša kot 365 dni, je osnova enaka
osnovi, ki je bila določena ob izrabi prve vrste starševskega dopusta.
Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi pri določitvi osnove za izračun
starševskega nadomestila iz drugega odstavka 39. člena[Lem12] tega zakona.
Če zavarovanec izrabi posamezne vrste starševskega dopusta v več delih in je
prekinitev daljša kot 365 dni, se osnova za izračun starševskega nadomestila
določi na novo v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena.
Osnova za določitev starševskega nadomestila v času prenesenega dopusta je
enaka osnovi, ki se takrat uporablja za izračun nadomestila zaradi začasne
odsotnosti od dela zaradi bolezni, po predpisih, ki urejajo zdravstveno
zavarovanje.
42.a člen
(plačevanje prispevkov za socialno varnost v času prejemanja
starševskih nadomestil)
Upravičenci do starševskih nadomestil, ki jim je prenehalo delovno razmerje v
času trajanja starševskega dopusta, so obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovani, obvezno zdravstveno zavarovani ter zavarovani za primer
brezposelnosti in za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca plačuje
upravičenec, prispevek delodajalca pa plačuje Republika Slovenija v skladu z
zakonom, ki ureja posamezno področje.
V času prejemanja starševskih nadomestil so upravičenci do starševskih
nadomestil po drugem odstavku 39. člena[Lem13] tega zakona obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovani ter zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko
varstvo. Prispevek zavarovanca plačuje upravičenec, prispevek delodajalca pa
plačuje Republika Slovenija v skladu z zakonom, ki ureja posamezno področje.
Navedeni upravičenci so zdravstveno zavarovani za primer bolezni in poškodbe
izven dela, in sicer za plačilo zdravstvenih storitev, za povračilo potnih
stroškov, pogrebnino in posmrtnino. Prispevek plačuje upravičenec.
Prispevki iz prvega in drugega odstavka tega člena se plačujejo od starševskega
nadomestila po stopnjah, določenih z zakonom, ki določa stopnje prispevkov za
socialno varnost.
43. člen
(najvišje in najnižje izplačilo nadomestila)
Izplačilo starševskega nadomestila, razen porodniškega nadomestila, ne more
biti višje od dvainpolkratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji na
podlagi zadnjih znanih uradnih podatkov o mesečnih plačah.
Izplačilo starševskega nadomestila ne more biti nižje od 55% minimalne plače.
44. člen
(višina starševskega nadomestila)
Starševsko nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove.
Starševsko nadomestilo za delno odsotnost z dela je enako sorazmernemu delu
delne odsotnosti z dela kot je določeno v 8. točki 3. člena [Lem14] tega zakona.
45. člen
(prenehanje pravice do starševskega nadomestila)
Pravica do starševskega nadomestila preneha, če pristojna inšpekcija za delo
ugotovi, da oseba v času izrabe starševskega dopusta dela.
Pravica do starševskega nadomestila preneha, če oseba iz drugega odstavka 39. člena[Lem15] tega zakona začne delati oziroma začne
opravljati samostojno dejavnost.
Če nastopi katerikoli razlog iz prvega ali drugega odstavka tega člena mora
oseba, ki prejema starševsko nadomestilo, vrniti neupravičeno prejeti znesek
starševskega nadomestila, skupaj s pripadajočimi obrestmi.
IV.
PRAVICA STARŠEV DO KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA IN DO PLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO
VARNOST ZARADI STARŠEVSTVA
48. člen
(pravica staršev do krajšega delovnega časa)
Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima
pravico delati krajši delovni čas.
Eden od staršev, ki neguje in varuje težje gibalno oviranega otroka ali zmerno
ali težje duševno prizadetega otroka, ima pravico delati krajši delovni čas
tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti
otroka.
V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena delodajalec delavcu
zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija
pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno
varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje
prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za
zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela,
za pravice do zdravstvenih storitev, povračila potnih stroškov, pogrebnino in
posmrtnino. Republika Slovenija plačuje prispevke po stopnjah, določenih z
zakonom, ki določa stopnje prispevkov za socialno varnost.
Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost.
48.a člen
(pravica do plačila prispevkov za socialno varnost)
Eden od staršev, ki si na podlagi svoje dejavnosti plačuje prispevke za
socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko, ter neguje in varuje otroka do
tretjega leta starosti, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost
od sorazmernega dela minimalne plače.
Eden od staršev, ki si na podlagi svoje dejavnosti plačuje prispevke za
socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko, ter neguje in varuje težje gibalno
oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, ima pravico
do plačila prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače
tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti
otroka.
Plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva po tem členu
zagotavlja Republika Slovenija. Republika Slovenija plačuje prispevke
zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno
zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice
do zdravstvenih storitev, povračila potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino.
Republika Slovenija plačuje prispevke po stopnjah, določenih z zakonom, ki
določa stopnje prispevkov za socialno varnost.
48.b člen
(pravica pri negi in varstvu dveh otrok)
Eden od staršev, ki neguje in varuje dva otroka, ima pravico iz prvega odstavka
48.
člena [Lem16] oziroma iz prvega odstavka 48.a člena[Lem17] tega zakona podaljšati do dopolnjenega
šestega leta starosti mlajšega otroka.
48.c člen
(plačilo prispevkov v primeru štirih ali več otrok)
Eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več
otrok, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz tretjega
odstavka 48.a
člena [Lem18] od minimalne plače do dopolnjenega desetega
leta starosti najmlajšega otroka.
V smislu določb tega člena oseba zapusti trg dela, če ji preneha delovno
razmerje s sporazumno razveljavitvijo ali odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z
njene strani, oziroma, če je na lastno zahtevo izbrisana iz registra
brezposelnih oseb.
49. člen
(uveljavljanje pravice)
Pravica iz drugega odstavka 48. člena[Lem19] in drugega odstavka 48.a člena[Lem20] tega zakona se uveljavlja pri centru za
socialno delo na podlagi mnenja zdravniške komisije.
49.a člen
(krajši delovni čas oziroma plačilo prispevkov ne pripada)
Pravica iz drugega odstavka 48. člena [Lem21] oziroma drugega odstavka 48.a člena[Lem22] tega zakona ne pripada, če je otrok zaradi
zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima
celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu.
Pravica iz prejšnjega odstavka ne pripada tudi v primeru, če je otrok v
rejništvu.
V. POSTOPEK
UVELJAVLJANJA PRAVIC IZ ZAVAROVANJA
ZA STARŠEVSKO VARSTVO
50. člen
(uporaba zakona o splošnem upravnem postopku)
Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo se uveljavljajo v skladu z zakonom
o splošnem upravnem postopku, če ta zakon ne določa drugače.
51. člen
(odločanje o pravicah)
O pravicah iz zavarovanja za starševsko varstvo odloča na prvi stopnji center,
ki ga določi minister.
O pritožbah zoper odločbe centra odloča ministrstvo, pristojno za varstvo
družine (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Pritožba na odločbo centra ne zadrži izvršitve odločbe.
V sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno delovno in socialno
sodišče.
52. člen
(krajevna pristojnost)
Pravice se uveljavljajo pri centru, ki je krajevno pristojen po:
1. materinem stalnem prebivališču,
2. materinem začasnem prebivališču, če v Republiki Sloveniji nima stalnega
prebivališča,
3. sedežu materinega delodajalca oziroma dejavnosti, če nima stalnega niti
začasnega prebivališča v Republiki Slovenije,
4. kraju rojstva otroka,
5. po stalnem prebivališču posvojitelja oziroma osebe, ki ji je otrok zaupan v
vzgojo in varstvo z namenom posvojitve.
Zahteva za uveljavljanje posameznih vrst pravic se vloži na posebnih obrazcih,
katerim morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev
posamezne pravice.
Natančnejši postopek za uveljavljanje posameznih vrst pravic, vsebino obrazcev
in vrste dokazil predpiše minister.
Natančnejše pogoje za pridobitev pravice do dopusta za nego in varstvo otroka
iz petega odstavka 26. člena [Lem23] tega zakona in pravice do krajšega
delovnega časa iz 48.
člena[Lem24] tega zakona ter za delo in plačilo
zdravniških komisij, predpiše minister.
54. člen
(roki za uveljavljanje pravic)
Pravico do porodniškega dopusta, očetovskega dopusta in porodniškega ter
očetovskega nadomestila se uveljavlja 30 dni pred predvidenim nastopom
porodniškega oziroma očetovskega dopusta ali 60 dni pred predvidenim datumom
poroda na podlagi potrdila ginekologa. Center v ta namen izroči stranki vse
obrazce in jo opozori na obveznosti do delodajalca ter jo seznani z nadaljnjim
postopkom uveljavljanja posameznih pravic ter tudi s posledicami zamude rokov
iz 16., 22., 29., 33. in 37. člena tega zakona.
Pravica do dopusta za nego in varstvo otroka in nadomestilo za nego in varstvo
otroka se uveljavlja 30 dni pred iztekom porodniškega dopusta.
Pravica do posvojiteljskega dopusta in posvojiteljskega nadomestila se
uveljavlja najkasneje 30 dni po nastopu posvojiteljskega dopusta. Po tem roku
se pravice ne more uveljaviti.
Roki iz tega člena ne veljajo v primerih, kjer ta zakon določa krajše roke za
obveščanje delodajalca.
Center odloči o pravici do starševskega dopusta v 15 dneh od prejema vloge.
B) DRUGI DEL
56. člen
(splošna določba)
Ta del zakona ureja pravice do družinskih prejemkov.
I. PRAVICA DO DRUŽINSKIH
PREJEMKOV
57. člen
(vrste družinskih prejemkov)
Družinski prejemki so denarni prejemki, ki obsegajo:
1. starševski dodatek,
2. pomoč ob rojstvu otroka,
3. otroški dodatek,
4. dodatek za veliko družino,
5. dodatek za nego otroka,
6. delno plačilo za izgubljeni dohodek.
1.
Starševski dodatek
58. člen
(definicija in višina starševskega dodatka)
Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka le-ti niso
upravičeni do starševskega nadomestila.
Starševski dodatek znaša 37.520 tolarjev mesečno.
59. člen
(pravica do starševskega dodatka)
Pravico do starševskega dodatka ima mati 77 dni od rojstva otroka, če imata
mati in otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in sta državljana
Republike Slovenije. Po 77. dnevu od rojstva otroka pa ima pravico do
starševskega dodatka smiselno pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se
starša pisno dogovorita pred uveljavljanjem pravice.
Oče ima v obdobju 77 dni od rojstva otroka pravico do starševskega dodatka pod
enakimi pogoji kot mati, če je mati:
1. umrla,
2. zapustila otroka,
3. na podlagi mnenja pristojnega zdravnika trajno oziroma začasno nesposobna za
samostojno življenje in delo.
Pravica do starševskega dodatka iz prejšnjega odstavka se skrajša za toliko
dni, kolikor je otrok star, ko oče pridobi pravico do starševskega dodatka.
Glede prenehanja in spremembe pisnega dogovora iz prvega odstavka tega člena,
se smiselno uporabljajo določbe 29. člena [Lem25] tega zakona, razen določbe prvega odstavka
in 1. točke tretjega odstavka[Lem26] .
Če se starša v skladu s prvim odstavkom tega člena ne moreta dogovoriti o
izrabi starševskega dodatka ali je njuna odločitev v nasprotju s koristjo
otroka, odloči o tem center, ki pri tem upošteva koristi otroka.
Druga oseba ima pravico do starševskega dodatka pod enakimi pogoji kot starša,
če dejansko neguje in varuje otroka, zmanjšano za toliko dni, kolikor sta
starša to pravico že izrabila.
Mati, oče ali druga oseba, ki prejema pokojnino, lahko izbira med pokojnino ali
starševskim dodatkom.
60. člen
(ni pravice do starševskega dodatka)
Pravice do starševskega dodatka nima mati, oče ali druga oseba, ki prejema
nadomestilo plače po tem in drugih zakonih oziroma delno plačilo za izgubljeni
dohodek po tem zakonu.
Pravice do starševskega dodatka tudi nima mati, katere zakonec oziroma zunaj
zakonski partner prejema nadomestilo za nego in varstvo otroka za istega
otroka.
61. člen
(trajanje pravice do starševskega dodatka)
Pravica do starševskega dodatka traja 365 dni od rojstva otroka.
Oče ali druga oseba ima pravico do starševskega dodatka v trajanju kot ga ima
mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila.
62. člen
(prenehanje pravice do starševskega dodatka)
Pravica do starševskega dodatka preneha z naslednjim dnem, ko niso več
izpolnjeni pogoji po tem zakonu.
2.
Pomoč ob rojstvu otroka
63. člen
(definicija in višina pomoči ob rojstvu otroka)
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za
novorojenca. Pomoč znaša 53.600 tolarjev.
Namesto denarnega prejemka se lahko v enaki vrednosti zagotovi oprema za
novorojenca v obliki zavitka. Število različnih vrst zavitkov in minimalno
opremo, ki mora biti vsebovana v zavitku, predpiše minister.
Minister po postopku oddaje javnega naročila izbere izvajalca, ki bo
zagotavljal opremo in distribucijo opreme za novorojenca.
64. člen
(pravica do pomoči ob rojstvu otroka)
Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima vsak otrok, katerega mati ali oče imata
stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
3.
Otroški dodatek
65. člen
(definicija in višina otroškega dodatka)
Z otroškim dodatkom se staršem oziroma otroku zagotovi dopolnilni prejemek za
preživljanje, vzgojo in izobraževanje, kadar dohodek na družinskega člana ne
presega zgornje meje dohodkovnega razreda po tem zakonu.
Otroški dodatek znaša mesečno v tolarjih:
Dohodek na družinskega člana |
Znesek otroškega dodatka za
posameznega otroka |
1. otrok |
2. otrok |
3. in naslednji otrok |
|
Do 15% |
17.639 |
19.403 |
21.167 |
nad 15% do 25% |
15.081 |
16.669 |
18.256 |
nad 25% do 30% |
11.495 |
12.848 |
14.200 |
nad 30% do 35% |
9.055 |
10.349 |
11.642 |
nad 35% do 45% |
7.409 |
8.644 |
9.878 |
nad 45% do 55% |
4.704 |
5.880 |
7.056 |
nad 55% do 75% |
3.528 |
4.704 |
5.880 |
nad 75% do 99% |
3.058 |
4.234 |
5.410 |
Dohodkovni razred je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh
zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve.
Minister vsako leto v mesecu marcu določi nominalne meje dohodkovnih razredov
za preteklo koledarsko leto.
Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni
razred. Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse
otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka tako, da se seštejejo posamezni
zneski otroških dodatkov za vsakega otroka.
66. člen
(izjemna višina otroškega dodatka)
Kadar otrok živi v eno starševski družini, se posamezni znesek otroškega
dodatka iz prejšnjega člena poveča za 10%. Eno starševska družina je skupnost
enega od staršev z otroki, kadar roditeljsko pravico, skladno s posebnim
zakonom, izvršuje sam.
Če predšolski otrok ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki
urejajo vrtce, se posamezni znesek otroškega dodatka iz prejšnjega člena poveča
za 20%.
Kadar otrok po 18 letu starosti sam uveljavlja pravico do otroškega dodatka, mu
pripada otroški dodatek v višini, ki velja za prvega otroka iz prejšnjega
člena.
67. člen
(pravica do otroškega dodatka)
Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev oziroma druga oseba za otroka
s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji.
68. člen
(izjemna pravica do otroškega dodatka)
Pravico do otroškega dodatka ima, pod pogoji iz prejšnjega člena, tudi otrok
starejši od 18 let, ki je brez staršev ali ne živi s starši v skupnem gospodinjstvu,
če tako na podlagi okoliščin odloči center.
69. člen
(otroški dodatek ne pripada za otroka)
Pravice do otroškega dodatka nima eden od staršev oziroma druga oseba za
otroka, ki:
1. je v delovnem razmerju oziroma opravlja kmetijsko oziroma drugo samostojno
dejavnost,
2. je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem
ima celodnevno brezplačno oskrbo v trajanju več kot 30 dni,
3. je oddan v rejništvo,
4. je sklenil zakonsko zvezo oziroma živi v zunajzakonski skupnosti,
5. ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe,
6. ne živi z obema staršema in nad katerim izvršuje roditeljsko pravico v
celoti samo eden od staršev, če preživnina ni dogovorjena na centru ali
določena s sodbo sodišča, razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno.
Ne glede na 2. in 3. točko prejšnjega odstavka se prizna pravica do otroškega
dodatka, če se dokaže, da tudi v tem času starši materialno skrbijo za otroka.
Center v tem primeru lahko prizna pravico za dobo 3 mesecev do 6 mesecev na
leto. Za koliko časa se prizna pravica do otroškega dodatka, je odvisno od
tega, kolikšno je letno število dni, ki jih je otrok preživel v družini v
zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo vloge za uveljavitev pravice do otroškega
dodatka.
Ne glede na 6. točko prvega odstavka tega člena se prizna pravica do otroškega
dodatka, če se dokaže, da se preživnine ne da uradno določiti oziroma
dogovoriti.
70. člen
(trajanje pravice do otroškega dodatka)
Otrok, ki je upravičen do otroškega dodatka, je oseba do dopolnjenega 18. leta
starosti, starejša oseba pa, če se šola, dokler ima status učenca, dijaka,
vajenca ali študenta, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti.
Izjemoma se za otroka šteje tudi oseba po tej starosti, če traja njeno šolanje
na visoki stopnji pet ali šest let, ali če oseba zaradi daljše bolezni ali
poškodbe ali služenja vojaškega roka med šolanjem ni končala šolanja v
predpisanem roku. Status otroka se podaljša za toliko časa, kolikor se je
šolanje zaradi teh razlogov podaljšalo.
Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo enega leta.
71. člen
(določitev dohodkovnega razreda)
Za uvrstitev družine v posamezni dohodkovni razred se upošteva povprečni
mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu. Povprečni
mesečni dohodek na družinskega člana se izračuna tako, da se skupni dohodek
družine deli s številom mesecev, na katere se dohodek nanaša in s številom
družinskih članov po tem zakonu.
Kadar se otroški dodatek uveljavlja v mesecu januarju, februarju ali marcu se
upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v predpreteklem
koledarskem letu.
Kadar otrok po 18. letu starosti sam uveljavlja pravico do otroškega dodatka se
za uvrstitev v posamezni dohodkovni razred upošteva skupni bruto dohodek
njegovega samskega gospodinjstva v skladu s prvim in drugim odstavkom tega
člena. Otrok je dolžan v teh primerih predložiti sodbo ali dogovor o
preživljanju.
Če preživnina v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka ni bila določena
oziroma dogovorjena, se v skupni dohodek družine upošteva preživnina iz
tekočega leta, preračunana na raven dohodkov preteklega oziroma predpreteklega
koledarskega leta.
Če družina v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka ni imela dohodkov, se
upoštevajo skupni dohodki družine iz tekočega leta. Za uvrstitev družine v
dohodkovni razred se tekoče dohodke preračuna na povprečno raven dohodkov
preteklega leta na način, ki ga določi minister.
Natančnejši način izračuna povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana
predpiše minister.
72. člen
(skupni dohodek družine)
Skupni dohodek družine je vsota vseh bruto dohodkov vseh družinskih članov za
isto koledarsko leto, razen:
1. pomoči ob rojstvu otroka,
2. otroškega dodatka,
3. dodatka za nego otroka,
4. dodatka za veliko družino,
5. dodatka za pomoč in postrežbo ter varstvenega dodatka,
6. dohodkov, ki jih prejema oseba za oskrbo otroka v rejniški družini
(materialni stroški za rejenca),
7. dohodkov od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno
varstvo in jih pridobivajo zunaj oblik redne zaposlitve,
8. solidarnostna pomoč.
73. člen
(vštevanje bruto dohodkov)
Med bruto dohodke se vštevajo vsi dohodki, ki so vir dohodnine, transferni
dohodki in vsi drugi dohodki.
Dohodek od kmetijske dejavnosti se všteva v skladu z metodologijo, ki jo
podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, v soglasju z
ministrom, pristojnim za kmetijstvo in ministrom, pristojnim za finance.
Med bruto dohodek se vštevajo transferni naslednji dohodki:
1. denarne dajatve po zakonu o socialnem varstvu,
2. (črtana)
3. nadomestila za brezposelnost,
4. denarna pomoč za brezposelnost,
5. štipendije,
6. starševski dodatek s prispevki,
7. delno plačilo za izgubljeni dohodek s prispevki,
8. plačani prispevki za rejnice,
9. plačani prispevki za samostojne ustvarjalce na področju kulture,
10. plačani prispevki za vrhunske športnike in šahiste,
11. nadomestila preživnin,
12. denarne dajatve vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega nasilja.
Med bruto dohodke se vštevajo tudi vsi drugi naslednji dohodki:
1. nagrade vajencev,
2. prejemki učencev in študentov, prejeti preko pooblaščenih organizacij in
delodajalcev za posredovanje dela dijakom in študentom, zmanjšani za normirane
stroške po zakonu o dohodnini,
3. preživnine v višini pravnega izvršilnega naslova, razen v primerih, ko se
dokaže, da je storjeno vse, da bi preživninski upravičenec preživnino izterjal.
V ta namen je treba priložiti predlog za izvršbo s potrdilom sodišča o njegovi
vložitvi ali sklep o izvršbi ali dokazilo o neuspeli izvršbi ali potrdilo
pristojnega ministrstva, da je pričel teči postopek za izterjavo preživnine iz
tujine,
4. dediščine in darila, razen dediščine po pokojnem zakoncu,
5. dohodki od iger na srečo, rente od zavarovanj, odškodnine pri nezgodnem
zavarovanju.
Pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana se
upoštevajo naslednji člani družinskega gospodinjstva, ki imajo v odnosu do
vlagatelja zahtevka za otroški dodatek položaj:
1. zakonca ali zunajzakonskega partnerja;
2. otroka, pastorka, otroka zunajzakonskega partnerja ali posvojenca, ki živi z
vlagateljem v skupnem gospodinjstvu in ga je ta ali njegov zakonec ali
zunajzakonski partner dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo
družinska razmerja;
3. vnuka, nečaka, varovanca, ki nima staršev, ali je staršem odvzeta
roditeljska pravica, kadar živi z vlagateljem v skupnem gospodinjstvu in ga je
ta dolžan preživljati;
4. starša vlagatelja, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, če sta ga dolžna
preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja.
75. člen
(prenehanje pravice do otroškega dodatka)
Pravica do otroškega dodatka preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko niso
več izpolnjeni pogoji po tem zakonu.
4.
Dodatek za veliko družino
76. člen
(definicija in višina dodatka za veliko družino)
Dodatek za veliko družino je letni prejemek namenjen družini z več otroki.
Dodatek za družino s tremi otroki znaša 82.000 tolarjev.
Dodatek za družino s štirimi ali več otroki znaša 100.000 tolarjev.
77. člen
(pravica do dodatka za veliko družino)
Pravico do dodatka za veliko družino ima eden od staršev, če imajo eden od
staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Pravico do dodatka ima tudi eden od otrok, kadar trije ali več otrok iz iste
družine živijo brez staršev.
5.
Dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo
80. člen
(definicija in višina dodatka za nego otroka)
Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego
in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima
družina zaradi nege in varstva takega otroka.
Mesečna višina dodatka za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov je
19.300 tolarjev.
Za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju (otrok se lahko usposobi le za
sodelovanje pri aktivnostih; potrebuje stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje;
je omejen v gibanju, prisotne so težke dodatne motnje, bolezni in obolenja;
razumevanje in upoštevanje navodil je hudo omejeno; orientacijski rezultat na
testu inteligentnosti je pod 20 IQ, mentalna starost do 2 let) ali težko
gibalno ovirane otroke (otrok ima malo uporabnih gibov, samostojno gibanje ni
možno; v celoti je odvisen od tuje pomoči; otrok je lahko težko moten v
komunikaciji, sporazumeva se s pomočjo neverbalne komunikacije oziroma
nadomestne komunikacije), ki potrebujejo posebno nego in varstvo, znaša dodatek
38.590 tolarjev.
81. člen
(pravica do dodatka za nego otroka)
Pravico do dodatka za nego otroka ima eden od staršev ali druga oseba, če ima
otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Pravica iz prejšnjega odstavka se uveljavlja na podlagi mnenja zdravniške
komisije.
82. člen
(dodatek za nego otroka ne pripada za otroka)
Pravice do dodatka za nego otroka nima eden od staršev za otroka, ki je zaradi
zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima
celodnevno brezplačno oskrbo, ali v rejništvu.
Ne glede na prejšnji odstavek se prizna pravica do dodatka za nego otroka, če
se dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka. Center mu v tem
primeru lahko prizna pravico za dobo od 3 mesecev do 6 mesecev na leto. Za
koliko časa se prizna pravica do dodatka za nego otroka, je odvisno od tega,
kolikšno je letno število dni, ki jih je otrok preživel v družini v zadnjih 12
mesecih.
Pravica do dodatka za nego otroka traja za obdobje, ko se otroku zagotavlja
posebno varstvo zaradi zdravstvenih razlogov, oziroma do 18. leta, po tej
starosti pa, če so izpolnjeni pogoji iz 70. člena[Lem27] tega zakona.
6.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek
84. člen
(definicija in višina delnega plačila za izgubljeni dohodek)
Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od
staršev, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas
zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko
gibalno oviranega otroka (v nadaljnjem besedilu tega podpoglavja: otroci, ki
potrebujejo posebno nego in varstvo).
Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi eden od staršev, ki neguje in varuje
dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno
oziroma težjo gibalno oviranostjo.
Mesečna višina delnega plačila za izgubljeni dohodek je minimalna plača. Če
eden od staršev dela s krajšim delovnim časom, mu pripada sorazmerni del
delnega plačila za izgubljeni dohodek.
Upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek so obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo.
Prispevek zavarovanca plačuje upravičenec, prispevek delodajalca plačuje
Republika Slovenija.
Upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek so obvezno zdravstveno
zavarovani za primer bolezni in poškodbe izven dela za pravice do zdravstvenih
storitev, povračila potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino. Prispevek
plačuje upravičenec.
Prispevki iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se plačujejo po stopnjah,
določenih z zakonom, ki določa stopnje prispevkov za socialno varnost.
85. člen
(pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek)
Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek ima eden od staršev, če imata
otrok in eden od staršev stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in sta
državljana Republike Slovenije.
O pravici iz prejšnjega odstavka se odloči na podlagi mnenja zdravniške
komisije.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek lahko uveljavi oseba iz prvega odstavka
tega člena, če se odloči, da bo zaradi skrbi za otroka, ki potrebuje posebno
nego in varstvo zapustila trg dela oziroma začela delati s krajšim delovnim
časom.
V smislu določb tega člena oseba zapusti trg dela, če ji preneha delovno
razmerje s sporazumno razveljavitvijo ali odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z
njene strani, oziroma če je na lastno zahtevo izbrisana iz registra
brezposelnih oseb.
Šteje se, da oseba dela s krajšim delovnim časom tudi v primeru, če je že pred
uveljavljanjem pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek delala krajši
delovni čas od polnega.
86. člen
(delno plačilo za izgubljeni dohodek ne pripada)
Pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek nima eden od staršev, če je
otrok zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem
ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v
letu.
Pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek nima eden od staršev, če je
otrok v rejništvu.
Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek ima eden od staršev, dokler so
izpolnjeni pogoji oziroma najdalj do 18. leta starosti otroka. Če otrok umre,
upravičenec obdrži pravico še 3 mesece po smrti otroka.
Kadar zdravniška komisija iz 85. člena [Lem28] tega zakona na podlagi mnenja pristojnega
centra ugotovi, da prejemnik plačila za izgubljeni dohodek otroku ne zagotavlja
primerne nege in varstva na domu, mu pravica preneha s prvim dnem naslednjega
meseca po ugotovitvi.
II.
POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVIC DO DRUŽINSKIH PREJEMKOV
88. člen
(uporaba zakona o splošnem upravnem postopku)
Pravice do družinskih prejemkov se uveljavljajo v skladu z zakonom o splošnem
upravnem postopku, če ta zakon ne določa drugače.
89. člen
(odločanje o pravicah)
O pravicah o družinskih prejemkih odloča na prvi stopnji center, ki ga določi
minister.
O pritožbah zoper odločbe centra odloča ministrstvo.
Pritožba na odločbo centra ne zadrži izvršitve odločbe.
V sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno delovno in socialno
sodišče.
90. člen
(krajevna pristojnost)
Pravica do starševskega dodatka se uveljavlja pri centru, ki je krajevno
pristojen po materinem stalnem prebivališču.
Pravica do pomoči ob rojstvu otroka se uveljavlja pri centru, ki je krajevno
pristojen po materinem stalnem prebivališču. Če mati nima stalnega prebivališča
v Republiki Sloveniji, pravico uveljavlja oče pri centru, ki je krajevno
pristojen po njegovem stalnem prebivališču.
Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen
glede na otrokovo stalno prebivališče.
Če otrok nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se pravica do
otroškega dodatka uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen glede na
otrokovo začasno prebivališče.
Če otrok nima ne stalnega ne začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se
uveljavlja pravica do otroškega dodatka pri centru, ki je krajevno pristojen
glede na sedež delodajalca enega od staršev.
Za otroke, ki ne živijo s starši, center, kjer ima otrok stalno prebivališče,
po uradni dolžnosti uvede postopek za uveljavljanje pravice do otroškega
dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego
otroka. V primeru, da otrok nima stalnega prebivališča, je krajevno pristojen
center, kjer je nastal povod za postopek.
Otrok po 18 letu starosti, ki sam uveljavlja pravico do otroškega dodatka,
uveljavlja pravico pri centru, ki je krajevno pristojen glede na njegovo stalno
prebivališče.
Pravica do dodatka za veliko družino se uveljavlja pri centru, ki je krajevno
pristojen glede na stalno prebivališče družine.
Pravica do dodatka za nego otroka in delno plačilo za izgubljeni dohodek se
uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo stalno
prebivališče.
Zahteva za uveljavljanje posameznih vrst pravic se vloži na posebnih obrazcih,
ki jim morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev
posamezne pravice.
Natančnejši postopek za uveljavljanje posameznih vrst pravic, vsebino obrazcev
in vrste dokazil predpiše minister.
Natančnejše pogoje za pridobitev pravice do dodatka za nego otroka iz 81. člena
tega zakona in pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek iz 85. člena[Lem29] tega zakona ter za delo in plačilo
zdravniških komisij, predpiše minister.
Roki za uveljavljanje posameznih pravic
92. člen
(rok za uveljavljanje pravice do starševskega dodatka)
Mati uveljavlja pravico do starševskega dodatka 30 dni pred predvidenim datumom
poroda, vendar najkasneje 30 dni po rojstvu otroka. Oče uveljavlja pravico
najkasneje 30 dni po nastanku dogodka, ki je razlog, da oče pridobi pravico. Če
mati ali oče ne uveljavljata pravice v tem roku, pripada pravica do
starševskega dodatka od prvega dne naslednjega meseca. Trajanje pravice se
skrajša, sorazmerno zamujenemu roku za uveljavljanje pravice.
93. člen
(rok za uveljavljanje pravice do pomoči ob rojstvu otroka)
Pomoč ob rojstvu otroka uveljavlja eden od staršev najkasneje 60 dni po rojstvu
otroka. Po tem roku pravice ni mogoče uveljaviti.
94. člen
(rok za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka)
Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 90 dneh po rojstvu otroka in se
prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se pravica
prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
95. člen
(rok za uveljavljanje dodatka za veliko družino)
Pravico do dodatka za veliko družino določi center po uradni dolžnosti za vse
prejemnike otroškega dodatka. Center po uradni dolžnosti preverja upravičenost
do dodatka za veliko družino vsako leto, pri obravnavi vloge za pridobitev
otroškega dodatka ali vloge ob povečanju števila otrok v družini. Če je bila
upravičencu v tekočem letu že priznana pravica do dodatka za veliko družino v
višini za družino s tremi otroki in se mu število otrok pozneje v tem letu poveča,
je upravičen do izplačila razlike do dodatka za družine s štirimi ali več
otroki. Center o tem odloči pri obravnavi vloge ob povečanju števila otrok.
Kdor ni uveljavil pravice do otroškega dodatka ali mu ta ne pripada, mora v
tekočem letu vložiti vlogo za uveljavitev pravice do dodatka za veliko družino
za tekoče leto. Če je bila upravičencu v tekočem letu že priznana pravica do
dodatka za veliko družino v višini za družino s tremi otroki in se mu število
otrok pozneje v tem letu poveča, je upravičen do izplačila razlike do dodatka
za družine s štirimi ali več otroki. Vlogo mora vložiti najpozneje v roku treh
mesecev od dneva povečanja števila otrok.
96. člen
(rok za uveljavljanje pravice do dodatka za nego otroka)
Pravica do dodatka za nego otroka se uveljavlja v 90 dneh po rojstvu otroka in
se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se
pravica prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
97. člen
(rok za uveljavljanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek)
Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek se uveljavlja 30 dni pred
prenehanjem delovnega razmerja oziroma najkasneje 60 dni po prenehanju
delovnega razmerja. Po tem roku pravice ni mogoče uveljaviti.
C) TRETJI DEL
98. člen
(splošna določba)
Ta del zakona ureja izplačevanje nadomestil in družinskih prejemkov,
usklajevanje zneskov posameznih pravic, nadzor, zbirke podatkov in evidence ter
kazenske določbe.
I. IZPLAČEVANJE
NADOMESTIL IN DRUŽINSKIH PREJEMKOV
99. člen
(rok izplačevanja)
Ministrstvo izplačuje:
1. posamezne vrsto starševskega nadomestila,
2. starševski dodatek,
3. otroški dodatek,
4. dodatek za nego otroka,
5. delno plačilo za izgubljeni dohodek,
najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.
Varstvo otroka plačuje ministrstvo mesečno na podlagi izstavljenega računa
pravne ali fizični osebe, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti varstva
otrok. Izplačilo se opravi v rokih, ki veljajo za izplačila iz proračuna.
Plačilo najemnine plačuje ministrstvo na podlagi sklenjene najemniške pogodbe.
Izplačilo se opravi v rokih, ki veljajo za izplačila iz proračuna.
Sredstva za reševanje stanovanjskega problema izplača ministrstvo v enkratnem
znesku na podlagi pri notarju overjene kupoprodajne pogodbe ali na podlagi
veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma priglasitve del, ki se glasi na ime
osebe, ki ji je bila priznana pravica do nadomestila za nego in varstvo otroka.
Pomoč ob rojstvu otroka se izplača do 15. v naslednjem mesecu po vložitvi
zahtevka.
Dodatek za veliko družino se izplača do 15. v naslednjem mesecu po
izvršljivosti odločbe.
100. člen
(materialna oblika družinskih prejemkov)
Kadar obstaja velika verjetnost, da družina posamezne denarne oblike
družinskega prejemka ne bo namenila za namene, ki so s tem zakonom predvideni
in bo zato ogrožena socialnoekonomska varnost otroka, lahko center odloči, da
se posamezni prejemek ne izplača v denarju ampak v obliki konkretnih dobrin, na
podlagi naročilnice za konkretno blago, plačila posameznih računov in podobno.
Center odloči v skladu s prejšnjim odstavkom, kadar njegovo domnevo o
nenamenski porabi prejemka potrjuje poznavanje razmer v posamezni družini.
Razlogi za to so lahko: alkoholizem in druge oblike zasvojenosti, zanemarjanje
otroka, težave pri izvajanju starševskih dolžnosti in podobno.
II.
USKLAJEVANJE PREJEMKOV
101. člen
(usklajevanje zneskov)
Starševska nadomestila se usklajujejo z rastjo izhodiščne plače za
negospodarske dejavnosti. O uskladitvah odloča minister.
Družinski prejemki, razen delnega plačila za izgubljeni dohodek, se usklajujejo
enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Uskladitev se opravi
januarja, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin v
predhodnem obdobju. Usklajeni zneski se zaokrožijo na desetice in se objavijo v
Uradnem listu Republike Slovenije.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek se usklajuje z rastjo minimalne plače.
Uskladitev velja od prvega dne meseca, v katerem se opravi uskladitev.
III.
POVRNITEV ŠKODE
102. člen
(obveznost sporočanja sprememb)
Pogoji za pridobitev pravic po tem zakonu morajo biti izpolnjeni ves čas
prejemanja pravic.
Vsakdo mora sporočiti centru dejstva in okoliščine oziroma vse spremembe, ki
vplivajo na priznane pravice, njihovo višino in obdobje prejemanja, v 8 dneh od
dne, ko je taka sprememba nastala oziroma je zanjo zvedel.
Spremembe, ki jih je treba sporočiti centru so: sprememba števila družinskih
članov, zaposlitev ali izguba zaposlitve enega od vzdrževalcev družine, začetek
opravljanja samostojne dejavnosti ali zaposlitev otroka po 15. letu starosti,
namestitev otroka v rejniško družino ali drugo obliko institucionalnega
varstva.
Če se ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati
drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice iz
tega zakona, center začne postopek po uradni dolžnosti.
103. člen
(dolžnost povračila stroškov)
Če se v času priznanja pravic ugotovi, da so bili posredovani neresnični podatki
ob vložitvi zahteve za uveljavljanje posamezne pravice po tem zakonu, center
izda odločbo o prenehanju te pravice oziroma o njeni spremembi.
Center zahteva vračilo neupravičeno pridobljenih denarnih sredstev po tem
zakonu.
Če center ne izterja neupravičeno pridobljenih denarnih sredstev v 90 dneh od
pravnomočne odločbe, mora vso dokumentacijo v treh izvodih poslati ministrstvu.
Le-ta preko državnega pravobranilstva začne postopek zaradi vračila
neupravičeno pridobljene premoženjske koristi z zamudnimi obrestmi.
Ministrstvo lahko na predlog posameznika odloži plačilo dolga, dovoli obročno
odplačevanje dolga ali odpiše dolg v skladu s predpisi, ki urejajo javne
finance.
Ministrstvo lahko odobri obročno odplačevanja dolga ali dovoli, da se opravi poračun
dolga z drugo priznano pravico po tem zakonu tako, da se le-ta začne
izplačevati šele, ko je dolg poravnan.
IV.
NADZOR
104. člen
(nadzor nad izvajanjem zakona)
Nadzor nad izvajanjem določb zakona o izrabi starševskega dopusta in o pravici
do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva opravlja pristojna
inšpekcija za delo.
Nadzor nad izvajanjem določb zakona o priznanju pravic do starševskega
nadomestila in družinskih prejemkov opravlja ministrstvo.
V. EVIDENCE IN VARSTVO
OSEBNIH PODATKOV
105. člen
(namen zbiranja podatkov)
Za potrebe spremljanja, načrtovanja in vodenja družinske politike, za
znanstveno raziskovalne namene in za statistične namene, določene v programu
statističnih raziskovanj, vodi ministrstvo zbirke podatkov, ki opredeljujejo
socialni in ekonomski položaj družin.
Za potrebe odločanja o višini in trajanju pravic iz tega zakona vodijo centri
zbirke podatkov.
Ministrstvo in centri vodijo evidence o:
1. porodniškem dopustu,
2. očetovskem dopustu,
3. dopustu za nego in varstvo otroka,
4. posvojiteljskem dopustu,
5. prenesenem dopustu,
6. porodniškem nadomestilu,
7. očetovskem nadomestilu,
8. nadomestilu za nego in varstvo otroka,
9. posvojiteljskem nadomestilu,
10. dobroimetju,
11. krajšem delovnem času zaradi nege in varstva otroka,
12. starševskem dodatku,
13. pomoč ob rojstvu otroka,
14. otroškem dodatku,
15. dodatku za veliko družino,
16. dodatku za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo,
17. delnem plačilu za izgubljeni dohodek,
18. zavarovancih za starševsko varstvo.
Evidence iz prejšnjega člena vsebujejo naslednje osebne podatke za posameznika
oziroma njegove družinske člane:
1. ime in priimek,
2. rojstne podatke (datum in kraj rojstva),
3. spol,
4. enotno matično številko občana,
5. podatke o državljanstvu,
6. podatke o prebivališču,
7. podatke o šolanju,
8. podatke o zdravstvenem stanju,
9. podatke o zaposlitvi,
10. podatke o plačah in osnovah za plačevanje prispevka,
11. podatke o dohodkih in premoženju,
12. davčno številko,
13. podatke o gospodinjstvu,
14. številko tekočega računa, hranilne knjižice ali nerezidenčnega računa
tujca.
Ministrstvo vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje zbirke osebnih podatkov.
108. člen
(dolžnost sporočanja podatkov)
Podatki se zbirajo neposredno od posameznika za njega in njegove družinske
člane ter iz drugih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to
pooblaščeni organi in organizacije.
Ministrstvo in centri pridobivajo osebne podatke iz obstoječih zbirk osebnih
podatkov od naslednjih upravljavcev:
1. Ministrstva za notranje zadeve - podatke o številu družinskih članov in
skupnem gospodinjstvu iz centralnega registra prebivalstva (ime in priimek,
podatke o rojstvih in smrti, enotno matično številko občana, podatke o
državljanstvu, podatke o prebivališču);
2. Ministrstva za šolstvo in šport in izvajalcev vzgojne in izobraževalne
dejavnosti - podatke o vključitvi v vzgojni ali izobraževalni zavod;
3. Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije - podatke o
zavarovancih vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, podatke o
izplačani pokojnini, varstvenem dodatku, dodatku za pomoč in postrežbo,
nadomestilu iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
4. Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - podatke o zavarovancih
vključenih v zdravstveno zavarovanje, podatke o izplačanem nadomestilu iz
naslova zdravstvenega zavarovanja;
5. izvajalcev zdravstvenih dejavnosti - podatke o zdravstvenem stanju
družinskih članov;
6. Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje - podatke o brezposelnih osebah,
izplačanem nadomestilu iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, denarni
pomoči, štipendijah in drugih materialnih pravicah iz tega naslova;
7. Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije - podatke o
izplačanem nadomestilu preživnine;
8. Davčne uprave Republike Slovenije - podatke o dohodkih in premoženju davčnih
zavezancev ter podatke o obračunanih prispevkih za socialno varnost iz
registrov in evidenc, ki jih vodi davčni organ;
9. Geodetske uprave - podatke o višini katastrskega dohodka;
10. centrov - podatki o izplačani denarni socialni pomoči, rejnini, prispevkih
za rejnice ter o višini preživnine;
11. izvajalcev socialno varstvene dejavnosti - podatke o vključitvi v socialno
varstveni zavod;
12. delodajalcev - podatke o zaposlitvi, podatke o izplačilih plač in
nadomestil, podatke o drugih izplačilih;
13. visokošolski zavodi - podatke o vpisanih študentih (ime in priimek, enotno
matično številko občana, način študija).
Upravljavci zbirk osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka posredujejo podatke
brezplačno.
Ministrstvo in centri lahko podatke, ki jih dobijo od zavezancev iz prejšnjega
člena, uporabijo samo za potrebe postopka odločanja in za vodenje evidenc po
tem zakonu.
Drugim uporabnikom lahko ministrstvo in centri posredujejo podatke samo, če so
za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne zahteve ali
privolitve osebe, na katero se podatki nanašajo.
Podatki iz evidenc iz 106. člena [Lem30] tega zakona se hranijo 5 let po prenehanju
pravice, razen podatkov iz evidenc pod 6., 7., 8., 9., 11., 12. in 17. točko 106. člena [Lem31] tega zakona, ki se hranijo trajno.
VI.
KAZENSKE DOLOČBE
111. člen
Z globo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje oseba
upravičena do denarnih prejemkov po tem zakonu, ki v 15 dneh po nastanku
spremembe centru ne sporoči vsake spremembe, ki ima za posledico prenehanje
pravice.
Z globo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznujeta starša,
če izrabljata starševski dopust v nasprotju z določbami tega zakona in
podzakonskega predpisa, izdanega na podlagi tega zakona.
Z globo najmanj 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje delodajalec, pri
katerem je oseba upravičena do denarnih prejemkov zaposlena, ter upravljavce
zbirk podatkov iz drugega odstavka 108. člena [Lem32] tega zakona, ki na zahtevo ministrstva
oziroma centra ne posredujejo podatkov.
Z globo najmanj 50.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje
odgovorna oseba pravne osebe.
Delodajalec - pravna oseba se kaznuje za prekršek z globo od 100.000 tolarjev
do 1.000.000 tolarjev, če ne omogoči:
- materi pravice do odsotnosti v skladu z določbami tega zakona;
- očetu pravice do odsotnosti v skladu z določbami tega zakona;
- drugi osebi pravic v skladu z določbami tega zakona.
Delodajalec - samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba, ki samostojno
opravlja dejavnost kot poklic, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se
kaznuje za prekršek z globo od 100.000 tolarjev do 250.000 tolarjev.
Z globo od 25.000 tolarjev do 250.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba
delodajalca - pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo do 300.000 tolarjev se kaznuje takoj na kraju prekrška delodajalec -
pravna oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka prejšnjega člena.
Z globo do 200.000 tolarjev se kaznuje takoj na kraju prekrška delodajalec -
samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba, ki samostojno opravlja
dejavnost kot poklic, ki stori prekršek iz prvega odstavka prejšnjega člena.
Z globo do 100.000 tolarjev se kaznuje takoj na kraju prekrška tudi odgovorna
oseba delodajalca - pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka
prejšnjega člena.
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih -
ZSDP (Uradni list RS, št. 97/01) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
115. člen
(postopki uveljavljanja pravic)
Postopek za uveljavitev pravic iz delovnega razmerja, ki se je začel pred
uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po predpisih, ki so veljali do
uveljavitve tega zakona.
Postopek za uveljavitev pravic iz družinskih prejemkov, ki se je začel pred
uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po predpisih, ki so veljali do
uveljavitve tega zakona.
116. člen
(pravice do starševskega dopusta in nadomestila za čas njegove izrabe)
Oseba, ki je uveljavila pravico do porodniškega dopusta, dopusta za nego in
varstvo otroka oziroma podaljšanega dopusta za nego in varstvo otroka na
podlagi zakona o delovnih razmerjih, in prejema denarno nadomestilo za
porodniški dopust na podlagi zakona o družinskih prejemkih, do uveljavitve tega
zakona zadrži te pravice v obsegu in trajanju, kot je veljalo po predpisih, ki
so veljali do uveljavitve tega zakona.
117. člen
(pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva)
Delavka, ki uveljavlja pravico delati polovico polnega delovnega časa na dan v
skladu s 84.
členom [Lem33] zakona o delovnih razmerjih do uveljavitve
tega zakona in eden od staršev, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno
ali težko duševno prizadetega otroka, in je uveljavil pravico delati polovico
polnega delovnega časa na dan v skladu s 85. členom [Lem34] zakona o delovnih razmerjih do uveljavitve
tega zakona, zadrži to pravico v obsegu in trajanju, kot je veljalo po
predpisu, ki je veljal do uveljavitve tega zakona. Center na zahtevo stranke
odloči o pravici v skladu s tem zakonom.
118. člen
(pravica do očetovskega dopusta)
Ne glede na določbo 23. člena tega zakona se s 1.1.2003 prizna pravica do
očetovskega dopusta v trajanju 15 dni, ki ga oče izrabi v skladu s prvim
odstavkom 25. člena tega zakona.
Od 1.1.2004 se pravica iz prejšnjega odstavka podaljša za 30 dni in se mu v
skladu z 2. točko prvega odstavka 40. člena tega zakona zagotavlja plačilo
prispevkov za socialno varnost od minimalne plače.
Od 1.1.2005 se pravica prizna v trajanju 90 dni.
119. člen
(pravica do nadomestila)
Prvi odstavek 39.
člena[Lem35] tega zakona se začne uporabljati po enem
letu od uveljavitve tega zakona, drugi odstavek pa po treh letih od
uveljavitve.
Do uveljavitve določb iz prejšnjega odstavka se šteje, da so izpolnjeni pogoji,
če je bila oseba zavarovana za pravico do nadomestila za čas zadržanosti z dela
po predpisih o zdravstvenem zavarovanju kot to določa veljavni zakon o
družinskih prejemkih.
120. člen
(pravica do starševskega dodatka)
Oseba, ki je uveljavila pravico do starševskega dodatka do uveljavitve tega
zakona, zadrži to pravico v obsegu in trajanju, kot je veljalo po predpisu, ki
je veljal do uveljavitve tega zakona.
121. člen
(pravica do otroškega dodatka)
Oseba, ki je uveljavila pravico do otroškega dodatka do uveljavitve tega
zakona, zadrži to pravico v obsegu in trajanju kot ji je bila priznana z odločbo
centra.
Ne glede na določbo prvega odstavka 66. člena tega zakona se posamezni znesek
otroškega dodatka iz 65. člena tega zakona poveča za 10% od 1.1.2004 dalje.
Ne glede na določbo drugega odstavka 66. člena tega zakona se posamezni znesek
otroškega dodatka iz 65. člena tega zakona poveča za 20% od 1.1.2003.
Do uveljavitve zakona, ki bo urejal izvrševanje rejniške dejavnosti, se 3.
točka prvega odstavka 69. člena tega zakona ne uporablja.
122. člen
(pravica do dodatka za veliko družino)
Ne glede na določbo drugega odstavka 76. člena tega zakona znaša dodatek za
veliko družino v letu 2002 25.000 tolarjev, v letu 2003 50.000 tolarjev in v
letu 2004 70.000 tolarjev.
123. člen
(pravica do dodatka za nego otroka)
Oseba, ki je uveljavila pravico do dodatka za nego otroka do uveljavitve tega
zakona, zadrži to pravico v obsegu in trajanju, kot je veljalo po predpisu, ki
je veljal do uveljavitve tega zakona. Center po uradni dolžnosti izvede
postopek za uveljavljanje pravice do dodatka za nego otroka po tem zakonu in
izda novo odločbo o priznanju pravice do dodatka za nego otroka. Center izda
nove odločbe najkasneje v 6 mesecih od uveljavitve tega zakona.
124. člen
(delo zdravniških komisij)
Do uveljavitve izvršilnega predpisa iz tega zakona, najdalj pa do 31. 12. 2002,
o pravici iz petega odstavka 26. člena[Lem36] tega zakona odločajo zdravniške komisije
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, o pravici iz 81. člena tega zakona
pa zdravniške komisije, imenovane s sklepi ministra za delo, družino in
socialne zadeve, na podlagi 43.b člena zakona o družinskih prejemkih.
125. člen
(pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek)
Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek po tem zakonu se prizna od
1.1.2003 dalje.
126. člen
(prenehanje veljavnosti podzakonskih predpisov)
Do sprejema izvršilnih predpisov, določenih v 53. in 91. členu tega zakona, se
uporabljata pravilnik o izvajanju dopusta za nego in varstvo otroka (Uradni
list RS, št. 2/97) in pravilnik o kriterijih za uveljavljanje dodatka za nego
otroka (Uradni list RS, št. 26/96 in 19/99), razen določb, ki so v nasprotju s
tem zakonom.
Minister izda izvršilne predpise po tem zakonu v treh mesecih od dneva, ko
začne veljati ta zakon.
S tem zakonom se pojem "prispevek za porodniško varstvo", ki je
določen v posameznih zakonih in podzakonskih predpisih nadomešča s pojmom
"prispevek za starševsko varstvo".
127. člen
(prenehanje veljavnosti zakonov)
Z dnem začetka uporabe tega zakona se prenehajo uporabljati določbe zakona o
temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90)
ter prenehajo veljati določbe zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št.
14/90, 5/91, 29/92, 71/93, 19/94, 12/99 in 36/00), ki urejajo varstvo
materinstva in starševstva v zvezi z odsotnostjo z dela ter zakon o družinskih
prejemkih (Uradni list RS, št. 65/93, 71/94, 73/95 in 26/99).
128. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
uporablja pa se od 1.1.2002 dalje.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o starševskem
varstvu in družinskih prejemkih - ZSDP-A (Uradni list RS, št. 76/03) vsebuje
naslednje prehodne in končno določbo:
29. člen
Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji za državljane držav članic
državljanstvo Republike Slovenije ni več pogoj za pridobitev pravic iz 9. in
20. člena tega zakona (59. in 85. člen zakona).
30. člen
21. člen tega zakona (spremenjeni prvi odstavek 87. člena zakona) se začne
uporabljati z uveljavitvijo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o
socialnem varstvu, ki bo pravico iz omenjenega člena urejal za osebe po 18.
letu starosti.
Do začetka uporabe 21. člena tega zakona (spremenjeni prvi odstavek 87. člena
zakona) ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek eden od staršev,
dokler niso izpolnjeni pogoji za uveljavljanje pravic iz naslova pokojninskega
in invalidskega zavarovanja oziroma največ tri mesece po smrti otroka.
31. člen
V postopkih za uveljavljanje posameznih pravic, ki so jih začeli upravičenci po
določbah zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pred
uveljavitvijo tega zakona, se te pravice priznajo tem upravičencem v skladu z
določbami navedenega zakona.
32. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem
varstvu in družinskih prejemkih – ZSDP-B (Uradni list RS, št. 47/06) vsebuje
naslednjo prehodno in končno določbo:
36. člen
Postopki za uveljavljanje posameznih pravic, ki so jih upravičenci začeli pred
uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah Zakona o starševskem varstvu
in družinskih prejemkih.
37. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, določbe 3., 16. (48.b), 21., 25. in 29. člena pa se začnejo
uporabljati 1. januarja 2007.
70. člen |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
3. člen |
|
|
|
48.a člen |
|
|
|
48.a člen |
|
|
|
48. člen |
|
|
|
48.a člen |
|
|
|
48. člen |
|
|
|
48.a člen |
|
|
|
48. člen |
|
|
|
29. člen |
|
|
|
29. člen |
|
|
|
70. člen |
|
|
|
85. člen |
|
|
|
85. člen |
|
|
|
106. člen |
|
|
|
106. člen |
|
|
|
84. člen |
|
|
|
85. člen |
|
|
|