|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Zakoni in akti |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo
Z A K O N
O VARSTVENEM DODATKU (ZVarDod)
S tem zakonom se zaradi zagotovitve socialne varnosti ureja pravica do varstvenega
dodatka, upravičenci, pogoji za pridobitev in uživanje pravice, način odmere in
usklajevanja ter postopek za priznanje pravice.
Po tem zakonu imajo posamezni pojmi naslednji pomen:
- varstveni dodatek: mesečni denarni dodatek k pokojnini, nižji od mejnega
zneska, ki se prizna pod pogojem, da uživalec oziroma uživalka pokojnine (v
nadaljnjem besedilu: uživalec pokojnine) izpolnjuje dohodkovni in premoženjski
cenzus;
- najnižja pokojninska osnova: najnižji znesek, od katerega se v skladu s
predpisi o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju odmeri pokojnina v
primeru, če je bila zavarovanka oziroma zavarovanec (v nadaljnjem besedilu:
zavarovanec) zavarovan od plač ali zavarovalnih osnov, ki ne omogočajo odmere
pokojnine, ki uživalcu pokojnine zagotavlja ustrezno socialno varnost;
- mejni znesek: znesek, ki predstavlja mejno vrednost za pridobitev pravice do
varstvenega dodatka in znaša 81,6 % najnižje pokojninske osnove;
- pokojnina: redni mesečni prejemek iz obveznega zavarovanja za primer
starosti, invalidnosti ali smrti zavarovanca;
- uživalec pokojnine: oseba, ki ima v skladu z zakonom ali mednarodnim
sporazumom pravico do uživanja starostne pokojnine, invalidske pokojnine, vdovske
pokojnine ali družinske pokojnine.
3. člen
(zagotavljanje sredstev)
Sredstva za izplačevanje varstvenega dodatka zagotavlja Republika Slovenija iz
državnega proračuna.
(1) Upravičenci do varstvenega dodatka so uživalci starostne, invalidske,
družinske in vdovske pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega
zavarovanja v Republiki Sloveniji in iz Zakona o pravicah iz pokojninskega in
invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev s stalnim prebivališčem v
Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 12/07 - uradno prečiščeno besedilo),
če so bili pretežni del skupnega obveznega zavarovanja zavarovani za širši
obseg pravic in če izpolnjujejo pogoje po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu:
upravičenci).
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka uživalci predčasne pokojnine,
dokler se jim izplačuje pokojnina z zmanjšanjem, uživalci pokojnine, ki jim
predpisi iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja niso
zagotavljali pravice do varstvenega dodatka ter uživalci starostne oziroma
invalidske pokojnine, ki se jim hkrati izplačuje del vdovske pokojnine, nimajo
pravice do varstvenega dodatka.
(3) Upravičenci do varstvenega dodatka so tudi uživalci dodatka iz 1. člena
Zakona o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so
upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (Uradni list RS, št. 16/07 -
uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZZSV), če izpolnjujejo
pogoje po tem zakonu.
5. člen
(pogoji za pridobitev)
Upravičenec pridobi pravico do varstvenega dodatka, če njegova pokojnina ne
dosega mejnega zneska in če skupaj z družinskimi člani nima drugih dohodkov in
premoženja, ki bi zadoščali za preživljanje.
(1) Družinski člani, katerih dohodki sestavljajo dohodek družine, so ob pogoju
skupnega stalnega prebivališča uživalec pokojnine, njegov zakonec ali
zunajzakonski partner, prevzemnik kmetije, na kateri ima uživalec pokojnine
stalno prebivališče in otroci ter drugi družinski člani, pri katerih obstaja
dolžnost preživljanja.
(2) Poleg oseb iz prejšnjega odstavka se za družinske člane štejejo tudi
souživalci družinske pokojnine in starši otroka – uživalca družinske pokojnine.
7. člen
(višina varstvenega dodatka)
Višina varstvenega dodatka k starostni in invalidski pokojnini je odvisna od
dopolnjene pokojninske dobe, k vdovski oziroma družinski pokojnini pa od
števila uživalcev teh pokojnin.
(1) Dohodkovni cenzus na družinskega člana, veljaven v posameznem koledarskem
letu, je enak mesečnemu povprečju mejnega zneska, veljavnega v preteklem letu.
(2) Med skupne dohodke uživalca pokojnine in družinskih članov se vštevajo vsi
prejemki, ki jih imajo uživalec pokojnine in družinski člani iz delovnega
razmerja, dohodek iz samostojne dejavnosti, dohodek od kmetijskih in gozdnih
zemljišč, dohodek od premoženja in drugi dohodki, od katerih se plačuje davek,
pokojnine in dodatki k pokojnini ter vojaška invalidnina iz tujine, invalidnine
in druge dajatve po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne,
prejemki iz prostovoljnega zavarovanja, prejemki iz starostnega zavarovanja
kmetov, preživnine ter drugi prejemki, razen tistih, za katere je s posebnimi
predpisi določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo.
(3) Dohodek iz samostojne dejavnosti samozaposlenega, ki se mu ugotavlja
dobiček, se med skupne dohodke uživalca pokojnine in njegovih družinskih članov
všteva tako, da se upošteva čisti dobiček, kot ga ugotovi pristojni davčni
organ, brez upoštevanja investicij in olajšav po davčnih predpisih.
(4) Dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč se všteva med skupne dohodke
uživalca pokojnine in družinskih članov z upoštevanjem oprostitev, brez
upoštevanja olajšav po predpisih o dohodnini.
(5) Med skupne dohodke uživalca pokojnine in družinskih članov se ne vštevajo
dodatek za pomoč in postrežbo, invalidnina in letni dodatek po predpisih o
obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
(6) Uživalcu pokojnine, ki uveljavlja pravico do varstvenega dodatka v letu, v
katerem je uveljavil pravico do pokojnine, se pri ugotavljanju pogoja
premoženjskega cenzusa namesto plače iz preteklega leta upošteva znesek
pokojnine ob odmeri, če je to zanj ugodnejše. Znesek pokojnine ob odmeri se
upošteva tudi uživalcu pokojnine, ki v preteklem letu ni imel plače.
(7) Mejni znesek in znesek dohodkovnega cenzusa iz prvega odstavka tega člena
ugotovi in objavi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: zavod).
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena uživalec pokojnine ne more pridobiti
pravice do varstvenega dodatka, če kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena
socialna varnost uživalca pokojnine in njegovih družinskih članov, s katerimi
živi v skupnem gospodinjstvu, ker premoženje uživalca pokojnine in premoženje
njegovih družinskih članov presega 22.407,55 eurov.
(2) V premoženje iz prejšnjega odstavka se ne šteje lastništvo delnic oziroma
kapitalskih deležev gospodarskih družb ali zadrug, stanovanje ali stanovanjska
hiša, ki služi kot prebivališče uživalca pokojnine in njegovih družinskih
članov, in kmetijska ter gozdna zemljišča s katastrskim dohodkom do višine, ki
je določena kot podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje.
(3) Ministrica oziroma minister, pristojen za delo, določi katero premoženje se
upošteva po prvem odstavku tega člena, način ugotavljanja vrednosti in
valorizacije vrednosti premoženja iz prvega odstavka tega člena.
10. člen
(odmera varstvenega dodatka k starostni pokojnini)
Varstveni dodatek k starostni pokojnini se odmeri od razlike med mejnim zneskom
in pokojnino (v nadaljnjem besedilu: osnova za odmero varstvenega dodatka) in
znaša 60 % osnove za odmero varstvenega dodatka pri uživalcu pokojnine s
pokojninsko dobo 15 let ali manj. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto
pokojninske dobe se višina varstvenega dodatka poveča za 2 %, s tem, da ne
presega 100 % osnove za odmero varstvenega dodatka.
-------------------------------------------------------------
Pokojninska doba Delež osnove (%)
-------------------------------------------------------------
15 let 60
16 let 62
17 let 64
18 let 66
19 let 68
20 let 70
21 let 72
22 let 74
23 let 76
24 let 78
25 let 80
26 let 82
27 let 84
28 let 86
29 let 88
30 let 90
31 let 92
32 let 94
33 let 96
34 let 98
35 let 100
-----------------------------------------------------------
11. člen
(odmera varstvenega dodatka k invalidski pokojnini)
(1) Varstveni dodatek k invalidski pokojnini, priznani zaradi bolezni ali
poškodbe zunaj dela, znaša za uživalca pokojnine s pokojninsko dobo 20 let ali
manj najmanj 70 % osnove za odmero varstvenega dodatka.
(2) Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se poveča višina
varstvenega dodatka za 2 %, s tem da ne presega 100 % osnove za odmero
varstvenega dodatka.
(3) Varstveni dodatek k invalidski pokojnini, odmerjeni v sorazmernih delih
glede na vzrok za nastanek invalidnosti, se odmeri v sorazmernih delih od
razlike med mejnim zneskom in skupnim zneskom odmerjene pokojnine. Skupni
znesek varstvenega dodatka ne sme presegati zneska osnove za odmero varstvenega
dodatka.
12. člen
(odmera varstvenega dodatka k vdovski ali družinski pokojnini)
(1) Varstveni dodatek k pokojnini po umrlem zavarovancu se odmeri od razlike
med mejnim zneskom in pokojnino, odmerjeno po umrlem zavarovancu, in znaša 70 %
za enega uživalca pokojnine, 80 % za dva, 90 % za tri in 100 % razlike za štiri
ali več uživalcev pokojnine.
(2) Otroku, ki uživa poleg družinske pokojnine po enem roditelju tudi del
družinske pokojnine po drugem roditelju, se odmeri varstveni dodatek po
prejšnjem odstavku. Del družinske pokojnine po drugem roditelju pa se upošteva
med skupnimi dohodki uživalca pokojnine in družinskih članov, ki vplivajo na
pravico do varstvenega dodatka.
(3) Če nekateri od souživalcev pokojnine po umrlem zavarovancu izpolnjujejo
pogoje za varstveni dodatek, drugi pa ne, se varstveni dodatek določi in
razdeli, kot da bi vsi izpolnjevali pogoje, nato pa se tako določeni deli
varstvenega dodatka izplačujejo samo tistim, ki izpolnjujejo pogoje zanj.
(4) Če uživajo pokojnino po umrlem zavarovancu člani ožje in širše družine in
vsi izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka, se odmeri
tisti del varstvenega dodatka, ki pripada članom ožje družine, po prvem
odstavku tega člena, članom širše družine pa gre ostanek do mejnega zneska.
(5) Za člane ožje družine se štejejo vdova oziroma vdovec, zunajzakonski
partner, otroci in posvojenci, za člane širše družine pa pastorki, vnuki in
drugi otroci brez staršev, bratje in sestre, starši in posvojitelji pod pogoji,
določenimi s predpisi o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
(6) Vdovi oziroma vdovcu ali zunajzakonskemu partnerju, ki ima po predpisih o
obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju poleg pravice do samostojne
starostne ali samostojne invalidske pokojnine tudi pravico do samostojne
vdovske pokojnine, je vdovska pokojnina zagotovljena najmanj v višini mejnega
zneska, določenega s tem zakonom.
13. člen
(odmera varstvenega dodatka uživalcu pokojnine,
ki uživa tudi pokojnino iz tujine)
Uživalcu pokojnine, ki uživa tudi pokojnino, uveljavljeno v tujini, se pri
ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka ter pri njegovi odmeri
upošteva seštevek vseh pokojnin.
14. člen
(pridobitev pravice do varstvenega dodatka)
(1) Pravica do varstvenega dodatka gre uživalcu pokojnine od dneva pridobitve
pravice do pokojnine, če vloži zahtevo za njegovo priznanje v šestih mesecih od
dneva vročitve odločbe o pravici do pokojnine.
(2) Če vloži uživalec pokojnine zahtevo po preteku roka iz prejšnjega odstavka
ali pa šele med uživanjem pokojnine izpolni pogoje za pridobitev pravice do
varstvenega dodatka, mu gre pravica do varstvenega dodatka od dneva izpolnitve
pogojev, vendar največ za šest mesecev nazaj od prvega dne naslednjega meseca
po vložitvi zahteve.
15. člen
(izguba pravice do varstvenega dodatka)
Pravica do varstvenega dodatka preneha s prvim dnem naslednjega meseca po
prenehanju pogojev za njeno uživanje.
16. člen
(preverjanje pogojev za nadaljnje uživanje varstvenega dodatka)
(1) Zavod lahko po uradni dolžnosti preveri, če upravičenec še izpolnjuje
pogoje za priznanje pravice do varstvenega dodatka. Če ugotovi spremembe, ki
jih upravičenec ni javil, lahko od njega zahteva, da predloži dokazila in
podatke, ki izkazujejo premoženjsko stanje upravičenca in njegovih družinskih
članov po tem zakonu in jih zavod ne more pridobiti po uradni dolžnosti, v
roku, ki ne sme biti krajši kot osem dni.
(2) Če upravičenec ne predloži zahtevanih dokazil v roku iz prejšnjega
odstavka, izgubi pravico do varstvenega dodatka z veljavnostjo od prvega dne
naslednjega meseca po dokončnosti odločbe.
(3) Uživalec pokojnine, ki v primeru iz prejšnjega odstavka izgubi pravico do
varstvenega dodatka, jo znova pridobi, če naknadno predloži zahtevana dokazila
in zanjo izpolnjuje pogoje.
17. člen
(obveščanje o spremembah)
Upravičenec mora zavodu sporočiti vsako osebno ali dejansko okoliščino oziroma
njeno spremembo, ki vpliva na pravico po tem zakonu, njen obseg ali
izplačevanje, in sicer v osmih dneh od dneva, ko nastane sprememba.
18. člen
(izplačevanje varstvenega dodatka)
(1) Varstveni dodatek po tem zakonu izplačuje zavod v mesečnem znesku skupaj s
pokojnino.
(2) Varstveni dodatek se ne izplačuje v času, ko upravičenec stalno prebiva v
tujini, ne glede na to, ali ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno ali
začasno prebivanje.
19. člen
(odločanje o pravici do varstvenega dodatka)
(1) O pravici do varstvenega dodatka po tem zakonu odloča zavod.
(2) Za odločanje o pravici do varstvenega dodatka po tem zakonu se uporabljajo
predpisi, ki urejajo uveljavljanje pravic iz obveznega pokojninskega in
invalidskega zavarovanja.
20. člen
(usklajevanje dodatka upravičencem do pokojnin
iz republik nekdanje SFRJ in preživnine po predpisih
o preživninskem varstvu kmetov)
Na enak način kot se usklajuje višina najnižje pokojninske osnove po predpisih
o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se usklajuje dodatek iz 1. člena ZZSV
ter preživnina iz 3. člena
Zakona o preživninskem varstvu kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79, 1/86 in
114/06 - ZUTPG).
Z globo najmanj 420 eurov se kaznuje upravičenec, ki ne sporoči podatkov, na
podlagi katerih mu pravica preneha ali se mu zmanjša (17. člen[Lem1] ).
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22. člen
(varstvo pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih)
(1) Pravica do varstvenega dodatka, pridobljena po predpisih, veljavnih do
uveljavitve tega zakona, se zagotavlja pod pogoji, določenimi s tem zakonom.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka uživalke pokojnine, ki jim je bil
varstveni dodatek, po predpisih veljavnih do 31.12.1999, priznan in odmerjen v
višjem odstotku, kot bi jim bil odmerjen za enako pokojninsko dobo po tem
zakonu, obdržijo tudi po tem zakonu ugodnejšo odmero.
23. člen
(dohodkovni cenzus v letu 2008)
Ne glede na določbo prvega odstavka 8. člena [Lem2] tega zakona znaša v letu 2008 dohodkovni
cenzus za uveljavitev varstvenega dodatka 81,6 % najnižje pokojninske osnove iz
leta 2007.
24. člen
(nadaljevanje postopkov, začetih pred uveljavitvijo tega zakona)
(1) V postopku za uveljavljanje pravice do varstvenega dodatka, začetem pred
uveljavitvijo tega zakona, se uporabljajo predpisi, ki so veljali do
uveljavitve tega zakona.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka zavod po uradni dolžnosti odloči tudi o
pravici do varstvenega dodatka pod pogoji, določenimi s tem zakonom.
25. člen
(prenehanje veljavnosti določb zakonov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona v Zakonu o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo):
- preneha veljati tretja alineja točke c) prvega odstavka 4. člena;
- preneha veljati opredelitev pojma varstvenega dodatka v 8. členu;
- se črta besedilo »do varstvenega dodatka,« v osmem odstavku 34. člena;
- se v prvem odstavku 59. člena
beseda »tem« nadomesti z besedo »posebnem«;
- se črta tretji odstavek 123. člena,
dosedanji četrti, peti in šesti odstavek pa postanejo tretji, četrti in peti
odstavek;
- se v prvem odstavku 129. člena
za besedo »dodatka« doda besedilo »po posebnem zakonu«;
- se v tretjem odstavku 130. člena
za besedo »dodatka« doda besedilo »po posebnem zakonu«;
- se črta besedilo »VI.
poglavje Varstveni dodatek« in členi 132.
do 136.a;
- se črta 168. člen;
- se črtata besedi »varstveni dodatek,« v tretjem odstavku 186. člena.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati četrta, šesta in sedma
alineja tretje točke drugega odstavka 3. člena
in četrta alineja 5. člena
Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki
Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06).
26. člen
(uporaba prejšnjih podzakonskih aktov)
Podzakonski akti, ki so se uporabljali do uveljavitve tega zakona, se
uporabljajo še naprej, do uveljavitve novih, kolikor niso v nasprotju s tem
zakonom.
Ta zakon začne veljati 1. februarja 2008.
Številka: 172-01/08-10/1
Ljubljana, dne 22. januarja 2008
EPA 1839-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.