|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Zakoni in akti |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo
Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike
Slovenije na seji dne 29. septembra 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo
Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki obsega:
- Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti - ZZZPB (Uradni
list RS, št. 5/91 z dne 8.2.1991),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št.
10/91 z dne 14.3.1991),
- Popravek Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti
(Uradni list RS, št. 17/91 z dne 19.4.1991),
- Zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije - ZUDE (Uradni list RS, št.
17/91-I z dne 9.10.1991),
- Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za
primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 12/92 z dne 13.3.1992),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št.
13/93 z dne 12.3.1993),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za
primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 71/93 z dne 30.12.1993),
- Popravek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in
zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 2/94 z dne
14.1.1994),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za
primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 38/94 z dne 30.6.1994),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za
primer brezposelnosti - ZZZPB-D (Uradni list RS, št. 69/98 z dne 9.10.1998),
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih - ZSDP (Uradni list RS,
št. 97/01 z dne 4.12.2001),
- Zakon o delovnih razmerjih - ZDR (Uradni list RS, št. 42/02 z dne 15.5.2002),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za
primer brezposelnosti - ZZZPB-E (Uradni list RS, št. 67/02 z dne 26.7.2002),
- Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov - ZZRZI (Uradni
list RS, št. 63/04 z dne 10.6.2004),
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1 (Uradni list RS, št. 2/04 z
dne 15.1.2004) in
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za
primer brezposelnosti - ZZZPB-F (Uradni list RS, št. 79/06 z dne 27.7. 2006).
Številka: 101-01/90-2/68
Ljubljana, dne 29. septembra 2006
EPA 995-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.
ZAKON O
ZAPOSLOVANJU IN ZAVAROVANJU
ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI
URADNO PREČIŠČENO BESEDILO
(ZZZPB-UPB1)
S tem zakonom se urejajo zaposlovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti,
upravljanje sistema ter način izvajanja strokovnih nalog na tem področju.
Zaposlovanje po tem zakonu obsega posredovanje zaposlitev, posredovanje dela,
ukrepe za pospeševanje zaposlovanja in odpiranje novih ter ohranjevanje
produktivnih delovnih mest ter vse tiste dejavnosti, ki zagotavljajo pogoje za
produktivno in svobodno izbrano zaposlitev, poklicni in strokovni razvoj ter
uporabo delovnih sposobnosti posameznikov.
Z zavarovanjem za primer brezposelnosti se zavarovancem zagotavljajo pravice za
čas, ko so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve, in pravice
v primeru, ko postane njihovo delo nepotrebno.
Kot dejavnost zaposlovanja se šteje tudi štipendiranje po tem zakonu.
Dejavnosti iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena so dejavnosti v
javnem interesu in se opravljajo kot javna služba.
Podjetja, zavodi, državni organi, banke in druge finančne organizacije,
zavarovalne organizacije, zadruge ter druge pravne osebe (v nadaljnem besedilu:
organizacije), delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost in druge
osebe (v nadaljnem besedilu: delodajalci), družbenopolitična skupnost in
delavci, zagotavljajo sredstva za dejavnost zaposlovanja in zagotavljanje
pravic iz prejšnjega člena na način, ki ga določa zakon.
Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije sprejema
politiko zaposlovanja in program za njeno izvajanje ter določa potreben obseg
sredstev.
Strokovne naloge, ki se nanašajo na zaposlovanje, zavarovanje za primer
brezposelnosti in izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, opravlja
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Zavod in centri za socialno delo morajo medsebojno sodelovati pri vključevanju
brezposelnih oseb v aktivnosti in ukrepe aktivne politike zaposlovanja in
sodelovati s pristojnim davčnim organom in drugimi državnimi organi ter
izmenjavati osebne in druge podatke, ki jih vodijo v svojih zbirkah podatkov in
so potrebni za uresničevanje pravic in obveznosti brezposelnih oseb po tem
zakonu. Zavod in centri za socialno delo lahko oblikujejo enotno bazo podatkov
za uresničevanje pravic po tem zakonu in po predpisih o socialnem varstvu.
Davčna uprava posreduje zavodu na podlagi pisne zahteve tiste podatke o
posameznem davčnem zavezancu, za katere ta zakon določa, da so potrebni za
opravljanje njegovih nalog. Posredovani podatki se lahko obdelujejo le za
namene opravljanja nalog po tem zakonu. Davčna uprava mora za te namene zavodu
omogočiti tudi neposredni varovan in nadzorovan elektronski dostop do podatkov
iz njenih evidenc. V zahtevi zavoda morata biti, poleg podatkov posameznega
davčnega zavezanca, navedena tudi pravna podlaga in namen obdelave osebnih
podatkov, enako stopnjo varstva mora omogočati tudi ureditev neposrednega
elektronskega dostopa.
Vrsto in način izmenjave podatkov iz prejšnjega odstavka določi minister,
pristojen za delo. Vrsto in način izmenjave podatkov, ki jih vodijo in zbirajo
davčni organi, določi minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom,
pristojnim za finance.
V okviru programa iz 50. člena [Lem1] tega zakona ima brezposelna oseba pravico
vključiti se v programe aktivne politike zaposlovanja zaradi povečanja
zaposlitvenih zmožnosti.
Podlaga za vključitev brezposelne osebe v program aktivne politike zaposlovanja
je zaposlitveni načrt, ki ga pripravi zavod ali druga pooblaščena organizacija
najpozneje v dveh mesecih po prijavi brezposelnosti. Vsebino zaposlitvenega
načrta natančneje opredeli minister, pristojen za delo, s podzakonskim aktom.
Delodajalci morajo omogočiti prisotnost predstavnikov zavoda ali druge
pooblaščene organizacije v postopku izbire brezposelnih oseb za prosta delovna
mesta.
Državljani držav članic Evropske unije so v pravicah in dolžnostih, določenih s
tem zakonom, izenačeni s slovenskimi državljani.
II. POSREDOVANJE
ZAPOSLITEV IN POSREDOVANJE DELA
5. člen
Posredovanje zaposlitve po tem zakonu obsega strokovne in organizacijske
naloge, opravljene s ciljem, da brezposelna ali druga oseba sklene delovno
razmerje.
Posredovanje dela po tem zakonu obsega strokovne in organizacijske naloge,
opravljene s ciljem, da se brezposelna ali druga oseba vključi v delo.
Zaposlitve in delo, tudi začasno in občasno delo, osebam iz drugega odstavka 6.b člena [Lem2] tega zakona posreduje zavod.
Zavod brezposelnim osebam, ki so upravičene do denarne socialne pomoči po
predpisih o socialnem varstvu, posreduje vsako zaposlitev, primerno delo po
podjemni pogodbi oziroma pogodbi o naročilu avtorskega dela in primerno začasno
ali občasno humanitarno ali drugo podobno delo, ki traja največ 56 ur mesečno
in ga organizira zavod ali v dogovoru z zavodom nepridobitna nevladna
organizacija ter nepridobitni delodajalec s področja socialnega varstva,
zdravstva, predšolske vzgoje, vzgoje, izobraževanja in kulture. Za
nepridobitnega delodajalca po tem zakonu se štejejo delodajalci iz naštetih
področij, ki imajo v ustanovitvenem aktu določen nepridobitni značaj oziroma ki
vračajo vse dohodke v osnovno dejavnost in ne delijo dobička.
Zaposlitev in delo iz prejšnjega odstavka lahko zavod posreduje tudi
brezposelnim osebam, ki niso upravičenci do denarne socialne pomoči.
Ministrstvo, pristojno za delo, lahko s pogodbo o koncesiji pooblasti
organizacijo oziroma delodajalca, ki izpolnjuje kadrovske, organizacijske in
druge pogoje, da opravlja strokovne naloge posredovanja dela, ki vključuje tudi
posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom, posredovanja
zaposlitve, izdelavo zaposlitvenega načrta in izvajanje ukrepov aktivne
politike zaposlovanja.
Organizacija oziroma delodajalec lahko zagotavlja delo delavcev drugemu
delodajalcu, če izpolnjuje kadrovske, organizacijske in druge pogoje in se pred
začetkom opravljanja dejavnosti vpiše v register agencij za zagotavljanje dela,
ki ga vodi ministrstvo, pristojno za delo.
Organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela osebam
iz drugega odstavka 6.b člena[Lem3] tega zakona, obračunavajo 12% koncesijsko
dajatev od prejemkov, izplačanih tem osebam. Zavod obračunava 12% od izplačanih
prejemkov na enak način kot obračunavajo 12% koncesijsko dajatev organizacije
oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela osebam iz drugega
odstavka 6.b
člena[Lem4] tega zakona. Od obračunanega zneska odvede
zavod za namen iz osmega odstavka tega člena enak odstotek, kot ga določa isti
odstavek. Ostali del obračunanega zneska zavod odvede v javni sklad.
Organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela
dijakom in študentom morajo v javni sklad namenjati 25% fakturiranih sredstev
iz koncesijske dajatve, določene v prejšnjem odstavku.
37,5% fakturiranih sredstev iz koncesijske dajatve, določene v šestem
odstavku tega člena, se nameni za delovanje študentske organizacije univerze,
samostojnega visokošolskega zavoda, lokalne skupnosti oziroma interesnih oblik
povezovanja dijakov in študentov in se lahko porabijo za izvajanje programov
interesnih in obštudijskih dejavnosti v kulturi, izobraževanju, športu,
tehnični kulturi, mednarodnem sodelovanju, izpopolnjevanju študentov v tujini,
raziskovalni dejavnosti in socialno-ekonomskem položaju dijakov in študentov.
Javni sklad iz sedmega odstavka tega člena sredstva iz koncesijskih dajatev
nameni za financiranje štipendij.
Organizaciji oziroma delodajalcu, ki posreduje začasna in občasna dela dijakom
in študentom, se priznajo stroški v višini 37,5% fakturiranega prihodka iz
koncesijske dajatve, določene v šestem odstavku tega člena. Minister, pristojen
za delo, s podzakonskim aktom določi način obračuna stroškov, ki se priznajo
organizaciji oziroma delodajalcu, ki posreduje začasna in občasna dela dijakom
in študentom, kadrovske, prostorske, organizacijske in druge pogoje, ki jih
mora izpolnjevati pooblaščena organizacija oziroma delodajalec iz četrtega in
petega odstavka tega člena, način evidentiranja podatkov iz tretjega odstavka 6.b člena[Lem5] tega zakona, obvezne podatke na napotnici
in posredovanje napotnic Inšpektoratu Republike Slovenije za delo ter
podrobnejšo vsebino koncesijske pogodbe.
Minister, pristojen za delo, s podzakonskim aktom iz prejšnjega odstavka uredi
tudi postopek za vpis in izbris iz registra agencij za zagotavljanje dela ter
vsebino in način vodenja registra agencij za zagotavljanje dela.
Pooblaščena organizacija oziroma delodajalec iz četrtega odstavka prejšnjega
člena ne more vpisati posredovanja zaposlitve in posredovanja dela v sodni
register oziroma prijaviti začetka opravljanja te dejavnosti, če ni sklenil
koncesijske pogodbe.
Organizacija oziroma delodajalec iz petega odstavka prejšnjega člena ne more
vpisati dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu v sodni
register oziroma prijaviti začetka opravljanja te dejavnosti, če ni vpisan v
register agencij za zagotavljanje dela.
Vpis dejavnosti posredovanja zaposlitve, posredovanja dela oziroma
zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu v sodni register oziroma
prijava začetka opravljanja te dejavnosti brez sklenjene koncesijske pogodbe
oziroma brez vpisa v register agencij za zagotavljanje dela je ničen.
Pooblaščena organizacija oziroma delodajalec, ki na podlagi koncesijske pogodbe
opravlja strokovne naloge posredovanja zaposlitve in posredovanja dela, ali na
podlagi vpisa v register agencij za zagotavljanje dela opravlja dejavnost
zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu, lahko opravlja dejavnost za
državljane Republike Slovenije, državljane držav članic Evropske unije in
Evropske gospodarske skupnosti ter za osebe, ki niso državljani države Evropske
unije ali Evropske gospodarske skupnosti in so pridobile dovoljenje za stalno
prebivanje v Republiki Sloveniji, če z mednarodnim sporazumom ni drugače
določeno.
Pooblaščena organizacija oziroma delodajalec, ki na podlagi koncesijske pogodbe
posreduje začasna in občasna dela za dijake in študente, lahko ta dela opravlja
le za dijake, ki so že dopolnili 15 let, študente in za udeležence
izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno
veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega
izobraževanja.
Osebe iz prejšnjega odstavka lahko opravljajo začasno in občasno delo le na
podlagi napotnice zavoda ali pooblaščene organizacije, ki opravlja dejavnost
posredovanja dela dijakom in študentom. Če dijak ali študent preseže posebno
osebno olajšavo za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali
študenta, in je določena v Zakonu o dohodnini, se prekine obračun koncesijske
dajatve na podlagi napotnice, delodajalec pa je dolžan dijaka ali študenta
pokojninsko in invalidsko zavarovati po določbah Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju.
Organizacija oziroma delodajalec, ki lahko posreduje zaposlitve in delo ali
zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku na podlagi predpisov države članice
Evropske unije ali Evropske gospodarske skupnosti v tej državi članici, lahko
opravlja to dejavnost tudi na območju Republike Slovenije, če pred začetkom
opravljanja teh dejavnosti v Republiki Sloveniji ministrstvu, pristojnemu za
delo, prijavi opravljanje teh dejavnosti in če izpolnjuje pogoje, ki jih v
podzakonskem aktu iz enajstega odstavka 6. člena [Lem6] tega zakona predpiše minister, pristojen za
delo. V tem podzakonskem aktu se določita tudi način in vsebina prijave
opravljanja dejavnosti iz tega odstavka.
Organizacija oziroma delodajalec, ki želi posredovati zaposlitve oziroma dela
ali zagotavljati dela delavcev drugemu delodajalcu, naslovi vlogo za podelitev
koncesije oziroma za vpis v register agencij za zagotavljanje dela na
ministrstvo, pristojno za delo.
Ministrstvo, pristojno za delo, odloči o vlogi za podelitev koncesije oziroma
za vpis v register agencij za zagotavljanje dela z odločbo v upravnem postopku.
Ministrstvo, pristojno za delo, pri odločitvi o vlogi za podelitev koncesije
upošteva število brezposelnih oseb pri območnih službah zavoda, potrebe
delodajalcev po delu oziroma po zaposlitvi novih delavcev na tem območju, vrsto
in obseg programov aktivne politike zaposlovanja, število dijakov in študentov
na posameznem območju ter njihov socialni položaj, število koncesionarjev na
posameznem območju in spoštovanje predpisov pri dotedanjem poslovanju
vlagatelja.
Vlagatelj lahko začne posredovati zaposlitve ali dela s sklenitvijo koncesijske
pogodbe, pravico do zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu pa pridobi
z vpisom v register agencij za zagotavljanje dela.
Zoper odločbo o podelitvi koncesije oziroma o vpisu v register agencij za
zagotavljanje dela ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor.
Ministrstvo, pristojno za delo, z vlagateljem, ki mu je bila koncesija
podeljena z odločbo iz drugega odstavka prejšnjega člena, sklene koncesijsko
pogodbo.
S pogodbo o koncesiji koncedent in koncesionar uredita medsebojno koncesijsko
razmerje, zlasti pa:
- vrsto in obseg storitve, ki je predmet koncesije,
- začetek izvajanja koncesije,
- čas, za katerega se sklene koncesijska pogodba,
- višino priznanih stroškov v skladu z osmim odstavkom 6. člena[Lem7] tega zakona in višino odvedenih sredstev v
skladu s petim in šestim odstavkom 6. člena[Lem8] tega zakona,
- dolžnost in način poročanja koncesionarja koncedentu,
- pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja koncesije,
- način finančnega, strokovnega in upravnega nadzora, ki ga opravi koncedent,
- način spreminjanja koncesijske pogodbe oziroma koncesijskega razmerja,
- prenehanje veljavnosti koncesijske pogodbe in njeno morebitno podaljšanje,
- obveznosti koncesionarja ob predčasnem prenehanju veljavnosti pogodbe,
- druge določbe, pomembne za določitev in izvajanje dejavnosti, ki je predmet
koncesije.
Koncesijska pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, je nična, kar pa velja
tudi za njene dopolnitve in spremembe.
Koncesijska pogodba se sklene največ za eno leto.
Koncesijska pogodba preneha veljati:
- po poteku časa, za katerega je bila sklenjena,
- z odpovedjo ene od pogodbenih strank,
- z odvzemom koncesije,
- s prenehanjem koncesionarja oziroma z dnem uvedbe stečajnega ali
likvidacijskega postopka.
Ministrstvo, pristojno za delo, lahko brez predhodnega obvestila odvzame
koncesijo koncesionarju, če ugotovi, da:
- koncesionar opravlja dejavnost zunaj podeljene koncesije ali v nasprotju s
koncesijsko pogodbo, ali je opravljal dejavnost pred sklenitvijo koncesijske
pogodbe,
- je iz letnega poročila razvidno, da v letu, za katero poroča, ni opravljal
koncesijske dejavnosti,
- s svojim poslovanjem krši predpise,
- v postavljenem roku ni odpravil pomanjkljivosti v skladu z ugotovitvami
ministrstva, pristojnega za delo, ali drugega pristojnega organa.
Ob ugotovljenih pomanjkljivostih pri poslovanju koncesionarja lahko
ministrstvo, pristojno za delo, koncesijo odvzame za določen čas in mu naloži,
naj odpravi ugotovljene pomanjkljivosti.
Ministrstvo, pristojno za delo, odvzame koncesijo z odločbo.
Ministrstvo, pristojno za delo, po uradni dolžnosti ali na predlog Inšpektorata
Republike Slovenije za delo oziroma drugih pristojnih organov izbriše iz
registra agencij za zagotavljanje dela organizacijo oziroma delodajalca v teh
primerih:
- če preneha zagotavljati dela delavcev drugemu delodajalcu,
- če fizična oseba, ki zagotavlja dela delavcev drugemu delodajalcu, umre, ali
če pravna oseba, ki zagotavlja dela delavcev drugemu delodajalcu, preneha,
- če je fizični ali pravni osebi s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje
dejavnosti,
- če je iz letnega poročila organizacije oziroma delodajalca, vpisanega v
register agencij za zagotavljanje dela, razvidno, da ni zagotavljal dela
delavcev drugemu delodajalcu v letu, za katero poroča, ali pa letnega poročila
ni poslal,
- če se ugotovi, da organizacija oziroma delodajalec, vpisan v register agencij
za zagotavljanje dela, ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za opravljanje
dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu.
O izbrisu iz registra agencij za zagotavljanje dela ministrstvo, pristojno za
delo, izda odločbo.
Organizacija oziroma delodajalec, ki ima z ministrstvom, pristojnim za delo, sklenjeno
koncesijsko pogodbo v skladu s četrtim odstavkom 6. člena[Lem9] tega zakona, ali je vpisan v register
agencij za zagotavljanje dela, mora letno poročati o obsegu svojega poslovanja
tako, kot predpiše minister, pristojen za delo.
Organizacija oziroma delodajalec, ki ima z ministrstvom, pristojnim za delo,
sklenjeno koncesijsko pogodbo, ali je vpisan v register agencij za
zagotavljanje dela, mora ministrstvu, pristojnemu za delo, poročati o svojem
delu in sproti javljati vse spremembe glede izpolnjevanja kadrovskih,
organizacijskih in drugih pogojev, ki lahko vplivajo na koncesijsko razmerje
ali vpis v register agencij za zagotavljanje dela.
Za posredovanje zaposlitve in posredovanje dela zavod ne sme zahtevati plačila.
Za posredovanje zaposlitve in posredovanje dela pooblaščena organizacija
oziroma delodajalec ne sme zahtevati plačila od iskalca zaposlitve oziroma
dela.
Pooblaščeni organizaciji oziroma delodajalcu, ki posreduje zaposlitev ali delo
brezposelni osebi, ki je najmanj tri mesece vpisana v evidenci brezposelnih
oseb, se zagotavlja plačilo za vsako posredovanje zaposlitve, če je brezposelna
oseba sklenila pogodbo o zaposlitvi:
- za nedoločen čas s polnim delovnim časom,
- za določen čas, ki ni krajši od 12 mesecev, s polnim delovnim časom,
- za določen čas, ki ni krajši od 24 mesecev, z najmanj polovico polnega
delovnega časa.
Pogoj vpisa v evidenci brezposelnih oseb najmanj tri mesece ne velja, kadar je
oseba starejša od 50 let, ali prejema denarno nadomestilo, ali je upravičena do
denarne socialne pomoči po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, oziroma, ko
je brezposelna oseba invalid, katere invalidnost je ugotovljena z odločbo
pristojnega organa.
Pooblaščena organizacija oziroma delodajalec, ki posreduje zaposlitev brezposelni
osebi za določen čas s polnim ali najmanj polovičnim delovnim časom, lahko
uveljavlja plačilo storitev, če se brezposelna oseba ni zaposlila pri istem
delodajalcu, pri katerem je bila nazadnje zaposlena, oziroma pri povezani
fizični oziroma pravni osebi in, če je prekinitev zaposlitve pri istem
delodajalcu oziroma povezani fizični ali pravni osebi daljša od 30 dni.
Opravljene storitve posredovanja zaposlitve se plačujejo iz sredstev proračuna
Republike Slovenije, določenih za ta namen.
Storitve plačuje zavod na podlagi dokazila o realizirani zaposlitvi (fotokopija
prijave v zavarovanje – obrazec M-1) in na podlagi napotnice za zaposlitev, ki
jo potrdi delodajalec.
Kadar več pooblaščenih organizacij oziroma delodajalcev posreduje zaposlitev za
isto brezposelno osebo, prejme plačilo tista pooblaščena organizacija oziroma
delodajalec, ki je zavodu dostavila fotokopijo prijave v zavarovanje in
potrjeno napotnico delodajalca, na kateri sta vpisana najbolj zgoden datum in
ura zglasitve brezposelne osebe pri delodajalcu.
Natančnejši postopek in način plačila storitev se določita v pogodbi o
sodelovanju, sklenjeni med pooblaščeno organizacijo oziroma delodajalcem in
zavodom, ki jo mora zavod v 15 dneh od podpisa poslati v soglasje ministrstvu,
pristojnemu za delo.
Višina sredstev za posredovanje zaposlitve in dela iz tretjega odstavka se
določi z odredbo ministra, pristojnega za delo, pri čemer se upoštevajo
predvsem delež brezposelnih oseb v prebivalstvu v območni službi zavoda, v
katerem se brezposelni osebi posreduje zaposlitev ali delo, starost brezposelne
osebe, invalidnost, čas, ko je bila brezposelna oseba prijavljena na zavodu, in
upravičenost do prejemanja denarnega nadomestila ali denarne socialne pomoči po
predpisih, ki urejajo socialno varstvo.
Organizacije oziroma delodajalci zaposlujejo delavce v sodelovanju z zavodom.
Organizacije in delodajalci morajo zavodu poslati:
- prijavo prostega delovnega mesta in pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec
za opravljanje del na tem delovnem mestu, razen kadar z že zaposlenim delavcem
sklepajo novo pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas za isto delovno
mesto, ali ko se v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, lahko izjemoma
sklene pogodba o zaposlitvi brez javne objave,
- obvestilo o potrebi po sklenitvi podjemne pogodbe ali pogodbe o naročilu
avtorskega dela najpozneje v osmih dneh po tem, ko potreba nastane, razen če se
bo obvestilo nanašalo na delavca, ki je v delovnem razmerju pri istem
delodajalcu, ali na pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika oziroma
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,
- poročilo o opravljenem delu preko polnega delovnega časa in poročilo o
opravljenem delu po podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela do
15. januarja za preteklo leto,
- obvestilo o sklenjeni podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega
dela, najpozneje v osmih dneh po sklenitvi take pogodbe, razen če je pogodba
sklenjena z delavcem, ki je v delovnem razmerju pri istem delodajalcu ali če je
pogodba sklenjena s pravno osebo, samostojnim podjetnikom posameznikom oziroma
posameznikom, ki samostojno opravlja dejavnost.
Organizacije in delodajalci morajo do 15. januarja za tekoče leto posredovati
zavodu predvidene letne potrebe po kadrih, podatke o številu in strukturi
delavcev, katerih delo ne bo več potrebno ter predvideni način njihovega
razreševanja; tekoče potrebe in podatke pa posredujejo s spremembami letnih
napovedi.
Organizacije in delodajalci morajo do 15. januarja posredovati zavodu podatke
za skupen razpis kadrovskih štipendij za naslednje šolsko leto.
Ko zavod prejme prijavo prostega delovnega mesta, mora javno objaviti prosto
delovno mesto ter izvesti vse potrebne postopke v zvezi s posredovanjem
zaposlitve.
Zavod lahko na podlagi prijave prostega delovnega mesta, brez predhodne javne
objave, napoti osebo, ki išče zaposlitev dalj kot dve leti, v organizacijo
oziroma k delodajalcu.
V primeru iz prejšnjega odstavka se lahko sklene delovno razmerje za določen
čas.
Minister, pristojen za delo, predpiše način in vsebino sporočanja podatkov iz 9. in 10. ter postopek iz 11.
člena tega zakona.
III. ZAVAROVANJE ZA
PRIMER BREZPOSELNOSTI
Obvezno zavarovanje
14. člen
Za primer brezposelnosti se obvezno zavarujejo delavci v delovnem razmerju.
Prostovoljno
zavarovanje
15. člen
Za primer brezposelnosti se lahko zavarujejo:
- samostojni podjetniki, osebe, ki samostojno, z lastnim delom, kot edini in
glavni poklic opravljajo pridobitno dejavnost (v nadaljnjem besedilu:
samozaposlene osebe) in osebe, ki so lastniki gospodarskih družb, če niso
zavarovani na drugi podlagi,
- slovenski državljani v delovnem razmerju z delodajalcem v tuji državi, ki po
vrnitvi v domovino ne morejo uveljavljati pravic za primer brezposelnosti na
drugi podlagi in
- zakonci slovenskih državljanov, zaposlenih v tuji državi, če so bili pred
odhodom v tujino v delovnem razmerju.
Osebe iz prejšnjega odstavka imajo enake pravice kot zavarovanci iz prejšnjega
člena.
Za brezposelno osebo se po tem zakonu šteje:
- oseba, ki ni v delovnem razmerju,
- samozaposlena oseba, katere dobiček iz dejavnosti, ki je ugotovljen brez
upoštevanja znižanj in davčnih olajšav v skladu s predpisi o dohodnini in
povečan za obračunane obvezne prispevke za socialno varnost, ni presegal zneska
zajamčenega nadomestila plače in lastnik ali solastnik gospodarskih družb, ki
ni zavarovan na drugi podlagi, in v katerih dobiček, zmanjšan za plačane
prispevke za obvezno socialno zavarovanje, v zadnjem koledarskem letu pred
nastankom brezposelnosti ni presegal zneska zajamčenega nadomestila plače,
- lastnik, zakupnik, najemnik ali drug uporabnik kmetijskega ali gozdnega
zemljišča s katastrskim dohodkom do višine, ki je določena kot podlaga za
vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po predpisih o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
- oseba, ki ni upokojenec, študent, dijak, vajenec, udeleženec izobraževanja
odraslih, mlajši od 26 let ali udeleženec izobraževanja v skladu s 53.b členom
tega zakona ter udeleženec programa usposabljanja na delovnem mestu na podlagi
programov ukrepov aktivne politike zaposlovanja iz 50. člena[Lem10] tega zakona
in je:
- zmožna za delo,
- prijavljena pri zavodu,
- na razpolago za zaposlitev,
- aktivni iskalec zaposlitve.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se za brezposelno osebo šteje oseba,
ki je bila do nastanka brezposelnosti v delovnem razmerju in hkrati
samozaposlena oseba, če njen dobiček iz dejavnosti, ki je ugotovljen brez
upoštevanja znižanj in davčnih olajšav v skladu s predpisi o dohodnini in z
upoštevanjem obračunanih obveznih prispevkov, ni presegal zneska zajamčenega nadomestila
plače v zadnjem koledarskem letu pred nastankom brezposelnosti.
Za zavarovanca se po tem zakonu šteje brezposelna oseba, ki je bila pred
nastankom brezposelnosti obvezno ali prostovoljno zavarovana za primer
brezposelnosti in ima na tej podlagi pravico do denarnih prejemkov po tem
zakonu.
Pravice
iz zavarovanja
17. člen
Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti po tem zakonu so:
- denarno nadomestilo;
- povračilo prevoznih in selitvenih stroškov;
- pravica do zdravstvenega varstva in pravica do pokojninskega in invalidskega
zavarovanja.
Pravici iz zadnje alinee prejšnjega odstavka se uresničujeta po predpisih, ki
urejajo ti področji.
Pogoji
za pridobitev pravic iz zavarovanja
17.a člen
Zavarovanec lahko uveljavi pravico do denarnega nadomestila, če:
- je bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan za primer brezposelnosti in
- zanj ni na voljo ustrezne zaposlitve.
Zavarovanec ohrani pravico do denarnega nadomestila, če:
- je na razpolago za zaposlitev,
- zanj ni na voljo ustrezne zaposlitve,
- zanj po treh mesecih upravičenosti do denarnega nadomestila ni na voljo
primerne zaposlitve,
- aktivno išče zaposlitev,
- ni na voljo ustreznega programa aktivne politike zaposlovanja,
- prebiva v Republiki Sloveniji, razen če mednarodni akt ne določa drugače; v
času, ko zavarovanec ne prebiva v Republiki Sloveniji, mu pravica do denarnega
nadomestila miruje.
Brezposelna oseba je zmožna za delo, če je stara več kot petnajst let in ne
več, kot je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pogoj za
pridobitev pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo ter izpolnjuje splošne
zdravstvene pogoje.
Pravice po tem zakonu ima tudi brezposelna oseba, ki je ob nastanku ali med
brezposelnostjo bila ali postala nezmožna za delo iz zdravstvenih razlogov, če
vloži zahtevek najpozneje v 30 dneh od nastanka nezmožnosti za delo iz
zdravstvenih razlogov. Ta rok ne teče med bolnišničnim zdravljenjem brezposelne
osebe ali iz drugih utemeljenih razlogov, zaradi katerih brezposelna oseba ni
mogla vložiti zahtevka.
Zavod zagotavlja pravice brezposelnim osebam iz prejšnjega odstavka enako
obdobje, kot izplačujejo delodajalci nadomestila plače med začasno zadržanostjo
z dela zaradi bolezni ali poškodbe po predpisih o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju. Po izteku tega časa se nadomestilo v višini zadnjega
izplačanega denarnega prejemka po tem zakonu zagotavlja iz sredstev obveznega
zdravstvenega zavarovanja.
Nezmožnost za delo iz zdravstvenih razlogov ugotavlja zdravnik, ki ga v
soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, imenuje minister, pristojen za
delo.
Brezposelna oseba je na razpolago za zaposlitev, če je dosegljiva zavodu vsak
delovni dan tri ure dnevno na naslovu prebivališča ali na naslovu, za katerega
se dogovori z zavodom. Čas dosegljivosti določi zavod.
Brezposelna oseba ima pravico biti odsotna zaradi osebnih razlogov ali zaradi
drugega utemeljenega razloga do 18 delovnih dni v enem letu, o čemer se mora
najmanj osem dni pred pričetkom odsotnosti dogovoriti z zavodom, sicer se
šteje, da ni na razpolago. Brezposelna oseba ima pravico biti tri dni odsotna z
naslova, za katerega se je dogovorila z zavodom, v primeru smrti zakonca,
staršev ali otrok. V teh primerih ali v primeru nenadne bolezni mora obvestiti
zavod in mu predložiti ustrezno dokumentacijo v roku tri dni po prenehanju
razloga za odsotnost.
V času vključitve v program aktivne politike zaposlovanja se šteje, da je
brezposelna oseba na razpolago. Šteje se, da je brezposelna oseba na razpolago
tudi v času, ko je po napotilu ali s soglasjem zavoda odsotna zaradi
opravljanja ustreznega ali primernega začasnega ali občasnega dela ali iskanja
zaposlitve.
Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena ima brezposelna oseba pravico
do odsotnosti zaradi izvrševanja obveznosti, ki jih ima kot pogodbeni pripadnik
rezervne sestave Slovenske vojske oziroma kot državljan na prostovoljnem
služenju vojaškega roka, za čas trajanja teh obveznosti. O obveznostih po
pogodbi o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske oziroma po pogodbi o
prostovoljnem služenju vojaškega roka mora brezposelna oseba obvestiti zavod v
roku najmanj osem dni pred začetkom odsotnosti. S pogodbenim pripadnikom
rezervne sestave je izenačen tudi državljan, ki je poklican s strani
pristojnega organa na usposabljanje za zaščito in reševanje, ki temelji na
opravljanju državljanskih dolžnosti na področju varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami.
Pravico do odsotnosti iz prejšnjega odstavka tega člena lahko brezposelna oseba
uveljavi pred oziroma po vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja, ne
pa tudi v času vključitve, razen če je vključena v program, na podlagi katerega
je sklenila delovno razmerje.
Ustrezna zaposlitev po tem zakonu je zaposlitev:
- z delovnim razmerjem za nedoločen ali določen čas,
- ki ustreza razvrstitvi delovnega mesta v tarifni razred ustrezne kolektivne
pogodbe, na katerega je bila oseba razporejena večino časa zadnjih dvanajst
mesecev pred nastankom brezposelnosti,
- ki ustreza stopnji in vrsti dokončane poklicne izobrazbe brezposelne osebe,
ki išče zaposlitev prvič ali po prekinitvi zaposlitve za najmanj dve leti,
- na delovnem mestu, ki je oddaljeno od kraja prebivanja brezposelne osebe do
delovnega mesta do eno uro vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom ali z
organiziranim prevozom delodajalca.
Skupni čas odsotnosti brezposelne osebe z doma zaradi dela in prevoza na delo
ne sme trajati več kot enajst ur.
Primerna zaposlitev po tem zakonu je zaposlitev, pri kateri so izpolnjeni
pogoji iz prve alinee prvega odstavka prejšnjega člena, in ki ustreza
razvrstitvi delovnega mesta do največ dveh stopenj nižjega tarifnega razreda
ustrezne kolektivne pogodbe, na katerega je bila oseba razporejena večino časa
zadnjih dvanajst mesecev pred nastankom brezposelnosti.
Primerna je tudi zaposlitev iz prejšnjega člena, ki je toliko oddaljena od
kraja prebivanja brezposelne osebe, da je potreben prevoz do delovnega mesta do
eno uro in pol vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom
delodajalca v eno smer ali če ji je zagotovljeno bivanje v drugem kraju.
Za brezposelno osebo, ki živi sama v skupnem gospodinjstvu z otrokom, starim do
petnajst let, je primerna oddaljenost do ene ure vožnje na delo z javnim
prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja
prebivanja do delovnega mesta v eno smer.
Skupni čas odsotnosti brezposelne osebe z doma zaradi dela in prevoza na delo
ne sme trajati več kot enajst ur.
Brezposelni osebi se kot primerna lahko ponudi eno stopnjo nižja zaposlitev po
treh mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb, če ni brezposelnih oseb, za
katere bi bila taka zaposlitev ustrezna. Po šestih mesecih od vpisa v evidenco
brezposelnih oseb in če ni brezposelnih oseb, za katere bi bila taka zaposlitev
ustrezna, se kot primerna lahko ponudi dve stopnji nižja zaposlitev.
Brezposelni osebi, ki je sprejela primerno zaposlitev in je v 18 mesecih po
sprejemu primerne zaposlitve ponovno postala brezposelna oseba, se ponudi
zaposlitev, ki je bila ustrezna pred sprejemom primerne zaposlitve. Če to ni
možno, se ji lahko po treh mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb,
ponudi zaposlitev, ki je bila primerna preden je ponovno postala brezposelna
oseba.
Brezposelni osebi, ki sprejme zaposlitev, ki se v skladu s prvim, drugim in
tretjim odstavkom tega člena šteje kot primerna, zavod ponudi ustrezno
zaposlitev, ko je ta na voljo.
Oddaljenost dela od kraja prebivališča brezposelne osebe ne vpliva na določitev
ustrezne ali primerne zaposlitve, če se pretežni del dejavnosti opravlja zunaj
poslovnih prostorov delodajalca (npr.: gradbeništvo, promet in zveze, montažna
dela), ali če gre za tehnološko povezano dejavnost, ki se opravlja zunaj sedeža
delodajalca.
Če razvrstitev delovnega mesta v tarifni razred ustrezne kolektivne pogodbe ni
razvidna iz pogodbe o zaposlitvi iz 17.č in 17.d člena tega zakona, določi
razvrstitev v tarifni razred zavod ob upoštevanju določil ustrezne kolektivne
pogodbe in glede na delovno mesto, na katerega je bila brezposelna oseba
razporejena večino časa zadnjih dvanajst mesecev pred nastankom brezposelnosti.
Aktivno iskanje zaposlitve po tem zakonu obsega:
- pisne prijave na objavljeno ustrezno ali primerno zaposlitev,
- prijavo pri izvajalcih posredovanja dela in zaposlitve, ki iščejo delavce v
kraju prebivanja brezposelne osebe ali v drugem kraju, ki je od kraja
prebivanja brezposelne osebe oddaljen do ene ure vožnje z javnim prevoznim
sredstvom v eno smer.
Brezposelna oseba ni dolžna aktivno iskati zaposlitve v času, ko je vključena v
programe aktivne politike zaposlovanja, razen če je vključena v izvrševanje
primernega začasnega in občasnega humanitarnega ali drugega podobnega dela v
skladu s predpisi o socialnem varstvu, ali opravlja delo po podjemni pogodbi
ali pogodbi o naročilu avtorskega dela ali če je to drugače določeno v
zaposlitvenem načrtu.
Brezposelna oseba mora predložiti zavodu dokazila o aktivnem iskanju zaposlitve
najmanj enkrat mesečno za pretekli mesec, če želi povračilo stroškov za aktivno
iskanje zaposlitve.
Zavod lahko kadarkoli zahteva od zavarovanca, ki prejema denarno nadomestilo,
dokazila o aktivnem iskanju zaposlitve. Zavod opravi razvrstitev delovnega
mesta v tarifni razred za poslovodstvo, člane uprave gospodarskih družb in za
voljene ter imenovane funkcionarje glede na njihovo stopnjo izobrazbe.
Natančnejša pravila kdaj se šteje, da je brezposelna oseba na razpolago, za
določanje ustrezne in primerne zaposlitve, kaj se šteje za aktivno iskanje
dela, kateri so stroški, ki se priznajo za aktivno iskanje zaposlitve iz
prejšnjega člena ter natančnejše kriterije, način in čas prenehanja pravice do
denarnih prejemkov, določi minister, pristojen za delo, na predlog upravnega
odbora zavoda.
Primerno delo po tem zakonu je delo, ki ustreza telesnim in duševnim zmožnostim
brezposelne osebe, o čemer izdajajo mnenja rehabilitacijske komisije I.
stopnje, ki delujejo pri območnih službah zavoda in so imenovane v skladu s
predpisi o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Mnenje se
izda le v primeru, če brezposelna oseba sicer izpolnjuje zahteve delodajalca za
delo oziroma delovno mesto, vendar zaradi domnevnih psihofizičnih nezmožnosti
odkloni ponujeno delo zavoda oziroma ne soglaša z napotitvijo zavoda. Pri tem
odklonitev ni na strani brezposelne osebe, če organizacija oziroma delodajalec
odkloni brezposelno osebo, ki jo je napotil zavod.
Rehabilitacijske komisije iz prejšnjega odstavka izdajajo mnenje na podlagi
dokumentacije, ki jo predloži brezposelna oseba in zavod, v roku osem dni od
prejema te dokumentacije.
Brezposelna oseba lahko odkloni ponujeno delo tudi iz razloga ugovora vesti. O
utemeljenosti ugovora poda mnenje komisija iz prvega odstavka tega člena.
Pravico do denarnega nadomestila lahko ob izpolnjevanju splošnih pogojev iz 17.a člena tega zakona uveljavi zavarovanec, katerega delovno
razmerje pred prenehanjem pri enem ali več delodajalcih je trajalo vsaj 12
mesecev v zadnjih 18 mesecih.
Zavarovanec, ki je po pogodbi o zaposlitvi za določen čas opravljal sezonsko
delo, ima pravico do denarnega nadomestila, če ima po preračunu ur v delovne
dni s polnim delovnim časom najmanj 12 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih 18
mesecih pred nastankom brezposelnosti.
Pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti zavarovanec, ki mu je
prenehala pogodba o zaposlitvi zaradi:
1. sporazumne razveljavitve,
2. izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca prenosnika, ker
je delavec odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu
prevzemniku,
3. redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca,
4. redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca, dane
zaradi delavčevih kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja
(odpoved iz krivdnega razloga na strani delavca),
5. odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, ker delavec ni sprejel
predloga delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in
nedoločen čas,
6. izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz razlogov na
strani delavca, razen ob izredni odpovedi zaradi neuspešno opravljenega
poskusnega dela,
7. če sodišče ugotovi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu nezakonita,
pa delavec ni želel nadaljevati delovnega razmerja,
8. odpovedi pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z 89., 113., 115., 116. in
117. členom
Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), če zavarovanec ni
zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva,
9. če starejšemu delavcu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz
zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za
starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi
iz poslovnega razloga,
10. ko voljenemu ali imenovanemu nosilcu javne ali druge funkcije v organih
zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih
lokalne samouprave preneha funkcija ali imenovanje, pa ni uveljavljal pravice
do vrnitve na delo skladno s predpisi, ki to omogočajo.
Ne glede na določbe prve in tretje točke prvega odstavka tega člena lahko
pravico do denarnega nadomestila uveljavi zavarovanec, ki redno odpove ali
sporazumno z delodajalcem razveljavi pogodbo o zaposlitvi zaradi preselitve in
zaposlitve njegovega zakonca ali osebe, s katero najmanj eno leto živi v
zunajzakonski skupnosti, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca
oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom.
Zavarovanci, ki niso zavarovani na podlagi delovnega razmerja, ne morejo
uveljaviti pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz obveznega zavarovanja
ni bila posledica objektivnih razlogov, zlasti dalj časa trajajoče bolezni
zavarovanca, elementarne nesreče, večje materialne škode na premoženju
zavarovanca, izgube poslovnega prostora ali izgube poslovnega partnerja, na
katerega je bilo v celoti vezano poslovanje.
Osnova
za denarno nadomestilo
20. člen
Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača zavarovanca,
ki jo je prejemal v dvanajstih mesecih pred nastankom brezposelnosti.
Če je zavarovanec prejemal nadomestilo plače v skladu s predpisi o delovnih
razmerjih, zdravstvenem zavarovanju ali pokojninskem in invalidskem
zavarovanju, ali če ni prejemal plače, se v osnovo za odmero denarnega
nadomestila za brezposelnost upošteva osnovna plača, povečana za dodatek na
delovno dobo, ki bi jo upravičenec prejel, če bi delal.
Višina
denarnega nadomestila
21. člen
Denarno nadomestilo zavarovanca znaša prve tri mesece prejemanja 70%, v
naslednjih mesecih pa 60% od osnove iz prejšnjega člena. Od odmerjenega
nadomestila se obračuna prispevke po stopnjah, določenih s predpisi o
prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in
zaposlovanje.
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se plačuje Zavodu za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje Slovenije, prispevek za zdravstveno varstvo pa Zavodu
za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije.
Denarno nadomestilo ne sme biti nižje od 45,56% minimalne plače in ne višje od
trikratnika tako določenega najnižjega nadomestila.
Zavarovancu pripada nadomestilo za tiste dneve, ki se ob upoštevanju 40-urnega
delovnega časa kot polnega delovnega časa štejejo kot delovni dnevi, in za dela
proste dneve, določene z zakonom.
Denarna nadomestila se usklajujejo enkrat letno, in sicer v januarju za indeks
cen življenjskih potrebščin za zadnjih 12 mesecev pred mesecem uskladitve.
Čas
trajanja pravice do denarnega nadomestila
25. člen
Pravica do denarnega nadomestila lahko traja najdlje:
- 3 mesece za zavarovanje od 1 do 5 let,
- 6 mesecev za zavarovanje od 5 do 15 let,
- 9 mesecev za zavarovanje od 15 do 25 let,
- 12 mesecev za zavarovanje nad 25 let,
- 18 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let in za zavarovanje nad 25 let,
- 24 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in za zavarovanje nad 25 let.
V zavarovanje iz prejšnjega odstavka se ne upošteva čas, ko je bila brezposelna
oseba vključena v javna dela.
Zavarovancu, ki mu je prenehala pravica do denarnega nadomestila, ker jo je v
celoti izkoristil, se pri ponovnem uveljavljanju te pravice v čas zavarovanja
ne všteva čas, ko je bil zaposlen pred zadnjim prejemanjem denarnega
nadomestila in čas prejemanja denarnega nadomestila.
Ne glede na prejšnji odstavek se zavarovancu, ki je starejši od 50 let ter ima
najmanj 25 let zavarovanja, pri ponovnem uveljavljanju pravice do denarnega
nadomestila v čas zavarovanja všteva celotni čas, ko je bil zavarovan, vključno
s časom prejemanja denarnega nadomestila.
Zavarovancu, ki pravice do denarnega nadomestila ni v celoti izkoristil, razen
če je ni izkoristil iz krivdnih razlogov na svoji strani, se pri ponovnem
uveljavljanju pravica odmeri v trajanju, ki upošteva njegovo zavarovalno dobo
po prejemanju zadnjega denarnega nadomestila in preostali del neizkoriščene
pravice. Če zavarovanec denarno nadomestilo ponovno uveljavlja v 24 mesecih po
zadnjem prejemanju denarnega nadomestila, je preostali del neizkoriščene
pravice določen v višini zadnjega izplačanega denarnega nadomestila, sicer pa
se celotno denarno nadomestilo odmeri v skladu z 20. členom
tega zakona.
Zavarovancu, ki je državljan Republike Slovenije in zavarovancu, ki je tujec in
ima dovoljenje za stalno prebivanje ter osebno delovno dovoljenje za nedoločen
čas, in mu po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve pogojev za upokojitev
manjka največ tri leta ter je brezposelna oseba, plačuje zavod prispevek za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Osnova za plačilo prispevka iz prejšnjega odstavka je zadnje denarno
nadomestilo, ki ga je prejel zavarovanec in se usklajuje enako kot druge
pravice po tem zakonu.
Izplačilo
denarnega nadomestila v enkratnem znesku
27. člen
(črtan)
Roki za
uveljavitev pravice do denarnega nadomestila
31. člen
Denarno nadomestilo pripada zavarovancu z naslednjim dnem po prenehanju
obveznega zavarovanja, če se prijavi pri zavodu in vloži zahtevo za uveljavitev
pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja.
Če uveljavlja denarno nadomestilo po tem roku, se zavarovancu skupna dolžina
prejemanja denarnega nadomestila zmanjša za čas prekoračitve roka, računajoč od
31. dneva po prenehanju obveznega zavarovanja dalje do vložitve zahteve.
Rok iz prejšnjega odstavka ne teče med:
- boleznijo,
- starševskim dopustom,
- vojaško dolžnostjo ter opravljanjem nalog oziroma usposabljanjem za zaščito
in reševanje na poziv pristojnega organa,
- prestajanjem pripora oziroma zaporne kazni ali vzgojnega ali varstvenega
ukrepa do šest mesecev,
- poklicno rehabilitacijo po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko
zavarovanje.
Zavarovanec se mora zavodu prijaviti v osmih dneh po prenehanju razlogov iz
prejšnjega odstavka.
V primeru iz drugega odstavka tega člena pripada zavarovancu denarno
nadomestilo od prvega dne po prenehanju razlogov iz drugega odstavka tega
člena.
Zavarovanec ne more uveljavljati pravice do denarnega nadomestila po poteku 60
dni od prenehanja obveznega zavarovanja ali po poteku 30 dni od prenehanja
razlogov iz drugega odstavka tega člena.
Razlogi
za prenehanje pravice do denarnega nadomestila
32. člen
Zavarovancu preneha pravica do denarnega nadomestila, če:
- sklene pogodbo o zaposlitvi za delo s polnim delovnim časom,
- postane samozaposlena oseba,
- izpolni pogoje za pridobitev starostne ali invalidske pokojnine ali uveljavi
pravico do družinske ali vdovske pokojnine,
- dopolni starost, ki je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
pogoj za pridobitev pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo,
- se sam odjavi iz evidence brezposelnih oseb,
- odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali s svojim ravnanjem povzroči
odklonitev zaposlitve s strani delodajalca,
- brez upravičenih razlogov odkloni neplačano začasno delo v primerih višje
sile (poplava, potres in podobno),
- brez upravičenih razlogov odkloni vključitev v program aktivne politike
zaposlovanja,
- ne išče aktivno zaposlitve,
- ni na razpolago,
- je dal neresnične podatke o izpolnjevanju pogojev za pridobitev denarnega
nadomestila,
- nastopi prestajanje zaporne kazni šest ali več mesecev,
- krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program aktivne politike
zaposlovanja,
- se ugotovi, da samozaposlena oseba ali lastnik oziroma solastnik gospodarskih
družb v času uživanja denarnega nadomestila dosega dobiček iz dejavnosti in
druge obdavčljive dohodke, ki dosegajo najmanj višino zajamčenega nadomestila
plače,
- je ugotovljeno, da dela ali je zaposlen na črno,
- ga zavod preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.
Zavod mora o zavarovancu, ki mu je prenehala pravica do denarnega nadomestila
ter o razlogih za to, obvestiti pristojni center za socialno delo.
Denarno nadomestilo se za dva meseca zniža za 50%, če zavarovanec odkloni:
- primerno delo po podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela,
- primerno začasno ali občasno humanitarno ali drugo podobno delo, opredeljeno
v drugem odstavku 6.
člena[Lem11] tega zakona.
Delo iz prejšnjega odstavka je delo, ki ustreza do ene stopnje nižji stopnji in
vrsti strokovne izobrazbe brezposelne osebe, kot je razvidna iz opisa del v
podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela oziroma kot jo zahteva
za opravljanje humanitarnega ali drugega podobnega dela naročnik pogodbe ali dela.
V primerih iz prejšnjih dveh odstavkov ne velja določba 21.
člena tega zakona o višini najnižjega denarnega nadomestila, zavarovanec pa
je upravičen do prevoznih stroškov z javnim prevoznim sredstvom in stroškov
prehrane.
Pravica do denarnega nadomestila miruje v času:
- služenja vojaškega roka ali opravljanja nadomestne civilne službe,
- pripora in prestajanja zaporne kazni ali vzgojnega ali varstvenega ukrepa do
šest mesecev,
- sklenitve delovnega razmerja za polni delovni čas in določen čas, krajši od
dvanajst mesecev,
- vključitve v izobraževalni program v skladu s 53.b členom tega zakona,
- prejemanja starševskega nadomestila,
- nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov v času, ko na podlagi tretjega
odstavka 17.b člena tega zakona prejema nadomestilo iz sredstev obveznega
zdravstvenega zavarovanja,
- vključitve v program javnih del,
- ko ne prebiva v Republiki Sloveniji, razen, če mednarodni akt ne določa
drugače,
- opravljanja nalog družinskega pomočnika za obdobje, krajše od 12 mesecev, če
prenehanje opravljanja teh nalog ni nastalo iz razlogov, ki se po zakonu, ki
ureja socialno varstvo, obravnavajo enako kot krivdni razlog za odpoved pogodbe
o zaposlitvi,
- vključitve v program usposabljanja na delovnem mestu na podlagi programa
ukrepov aktivne politike zaposlovanja iz 50. člena[Lem12] tega zakona.
Zavarovanec, ki se v primerih iz prejšnjega odstavka v osmih dneh po prenehanju
razloga za mirovanje prijavi na zavodu, ima pravico do denarnega nadomestila za
preostali čas upravičenosti do denarnega nadomestila, sicer ga zavod preneha
voditi v evidenci brezposelnih oseb.
Pravica do denarnega nadomestila miruje tudi:
- poslovodnim osebam, ki so zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi prejele
oziroma so upravičene do izplačila odškodnine ali odpravnine, toliko mesecev,
kolikor mesečnih plač odškodnine oziroma odpravnine so prejele oziroma so po
pogodbi do nje upravičene,
- osebam, ki so po prenehanju delovnega razmerja skladno z delovno zakonodajo
upravičene do nadomestila za spoštovanje prepovedi opravljanja konkurenčne
dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja, do poteka časa, v katerem
prejemajo nadomestilo zaradi spoštovanja prepovedi konkurenčne dejavnosti,
- osebam, ki so zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi prejele odpravnino, ki
presega višino, določeno s predpisi o delovnih razmerjih, toliko mesecev,
kolikor njihovih osnovnih mesečnih plač je z odpravnino presežena zakonsko
predpisana višina,
- osebam, ki so se z delodajalcem dogovorile za odškodnino namesto odpovednega
roka, toliko mesecev, kolikor mesečnih plač odškodnine so prejele.
Zavarovanci iz tretjega odstavka tega člena uveljavljajo pravico do denarnega
nadomestila v skladu z 31. členom tega zakona, denarno
nadomestilo pa se začne izplačevati naslednji dan po preteku obdobja, v katerem
zavarovancu pravica miruje.
Zavarovanec, ki išče zaposlitev s polnim delovnim časom in sklene pogodbo o
zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega, ima pravico do denarnega nadomestila
za preostali čas upravičenosti do denarnega nadomestila.
V primeru iz prejšnjega odstavka ne velja določba 21. člena
tega zakona o višini najnižjega denarnega nadomestila.
Zavarovanec lahko pridobiva dodatne dohodke z vednostjo zavoda. Če je
zavarovanec dodatne dohodke pridobival pred nastankom brezposelnosti in jih
prejema tudi po nastanku brezposelnosti, mora o tem obvestiti zavod ob prijavi
v register brezposelnih oseb.
O vseh izplačanih dodatnih dohodkih mora zavarovanec obveščati zavod enkrat
mesečno za pretekli mesec.
Denarno nadomestilo se v primeru iz prvega in drugega odstavka tega člena zniža
za 50% dodatnega dohodka v naslednjem mesecu po izplačilu dohodkov, razen če je
dodatni dohodek nižji od 10.000 tolarjev.
Zavarovancu, ki vzdržuje enega ali več otrok do 18. leta starosti oziroma
otroke, ki se redno šolajo, se denarno nadomestilo za vsakega otroka poveča za
10% polnega zneska denarnega nadomestila, ki bi mu pripadalo, če ne bi ustvaril
dodatnega dohodka, vendar največ do polnega zneska denarnega nadomestila.
Dodatni dohodki, ki so bili izplačani za več mesecev, se razdelijo na toliko
enakih delov, na kolikor mesecev se nanašajo in se v tej višini upoštevajo v
skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena v preostalem času prejemanja
denarnega nadomestila.
Zavod plačuje zavarovancu, ki je pridobil dodatne dohodke, prispevke za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje v
nezmanjšanem obsegu, razen v primeru iz 33.a člena tega zakona.
Zavarovancu, ki ne ravna v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena,
preneha pravica do denarnega nadomestila in mora vrniti neupravičeno prejete
zneske denarnega nadomestila ter povrniti drugo škodo, ki je nastala.
Denarna
pomoč
35. člen
(črtan)
36. člen
(črtan)
Pravica
do priprave za zaposlitev
39. člen
(črtan)
Pravica
do povrnitve prevoznih in selitvenih stroškov
44. člen
Brezposelna oseba ima pravico do povračila selitvenih stroškov, če so ti
stroški povezani z zaposlitvijo v drugem kraju, kamor ga je napotil zavod ali s
katero je zavod soglašal.
Brezposelna oseba ima pravico do povračila prevoznih stroškov javnega prevoza,
s katerimi je zavod soglašal ali če so ti nastali zaradi iskanja zaposlitve z
napotitvijo zavoda in povračila stroškov za priporočene poštne pošiljke, ki jih
je imela zaradi aktivnega iskanja zaposlitve iz 17.g člena tega zakona.
Povračilo stroškov iz prejšnjega odstavka znaša 100 % stroškov po tarifi
javnega prevoza.
Uveljavljanje
pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti
45. člen
Zavarovanci uveljavljajo pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti
skladno s tem zakonom in predpisi o splošnem upravnem postopku.
O pravicah zavarovancev in drugih brezposelnih oseb na prvi stopnji odloča
pooblaščeni delavec zavoda, na drugi stopnji pa organ zavoda. Statut zavoda
določi, kdo so pooblaščeni delavci ter organ, ki odloča o pravicah zavarovancev
in drugih brezposelnih oseb.
Zavarovanec oziroma druga brezposelna oseba, ki ni zadovoljna z odločitvijo
drugostopenjskega organa, lahko v 30 dneh po vročitvi dokončne odločbe vloži tožbo
pri sodišču, pristojnem za socialne spore.
Pritožba zoper odločbo pristojnega organa prve stopnje o pravicah iz
zavarovanja za primer brezposelnosti ne zadrži njene izvršitve.
Uživalci pravic po tem zakonu so dolžni zavodu sporočati vse spremembe, ki
vplivajo na pridobitev ali izgubo pravic, najkasneje v roku 15 dni od nastanka
spremembe.
Upravno-strokovni nadzor nad delom zavoda in pooblaščenih organizacij oziroma
delodajalcev ter namembnostjo uporabe sredstev opravlja ministrstvo, pristojno
za delo. Če se pri nadzoru ugotovijo nepravilnosti, izda ministrstvo, pristojno
za delo, odločbo, s katero določi ukrepe in roke za odpravo nepravilnosti.
Zakonitost dela organizacij oziroma delodajalcev, ki opravljajo strokovne
naloge posredovanja zaposlitve, posredovanja dela ali zagotavljajo delo
delavcev drugemu uporabniku, nadzirajo ministrstvo, pristojno za delo,
Inšpektorat Republike Slovenije za delo in drugi pristojni organi.
Namensko porabo sredstev iz osmega odstavka 6. člena[Lem13] tega zakona nadzirajo Računsko sodišče
Republike Slovenije ter pristojna ministrstva in drugi organi v skladu z
zakonom.
Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona izvaja Inšpektorat Republike
Slovenije za delo, razen če ta zakon določa drugače.
Zavod izvaja nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti brezposelnih oseb in drugih
pogojev po tem zakonu. Za izvajanje tega nadzora zavod organizira notranjo
organizacijsko enoto.
Nadzor nad izvrševanjem 10. člena tega zakona izvaja zavod.
Zavod lahko za izvajanje nadzora iz prvega odstavka tega člena po predhodnem
soglasju ministra, pristojnega za delo, pooblasti pravno ali fizično osebo, ki
izpolnjuje predpisane pogoje za izvajanje nadzora.
Strokovni in upravni nadzor ter nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti
brezposelnih oseb in drugih pogojev po tem zakonu izvajajo pooblaščene osebe,
ki morajo opraviti strokovni izpit.
Zaradi izvajanja nadzora nad izvajanjem tega zakona in uresničevanja pravic
brezposelnih oseb in drugih pogojev po tem zakonu, lahko zavod pridobi in
uporabi osebne podatke in podatke o dohodkih ter premoženju davčnih zavezancev
iz registrov in evidenc, ki jih vodijo davčni organ ter zavod za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje in zavod za zdravstveno zavarovanje.
Podatki iz prejšnjega odstavka se posredujejo na podlagi zahtevka zavoda
pristojnemu davčnemu organu.
Podatki iz prvega odstavka tega člena, ki jih pridobi zavod, se štejejo za
davčno tajnost po predpisih o davčnem postopku in se varujejo trajno ter se ne
smejo posredovati tretjim osebam. Osebe, ki so seznanjene s temi podatki, so
jih dolžne varovati kot davčno tajnost in so odgovorne za kršenje tajnosti po
predpisih o davčnem postopku in davčni službi ter za ravnanje v nasprotju s
predpisi o varstvu osebnih podatkov.
Zavod mora o izvedenem nadzoru enkrat letno poročati ministrstvu, pristojnemu
za delo.
Minister, pristojen za delo, določi metodologijo, oblike, postopek in način za
izvajanja strokovnega in upravnega nadzora iz 45.b člena tega zakona, način in
postopek izvajanja nadzora, pogoje za pravne in fizične osebe iz 45.c člena
tega zakona ter predpiše program in način opravljanja strokovnega izpita iz
45.č člena tega zakona.
Sofinanciranje
pravic delavcev, katerih delo postane
nepotrebno zaradi operativnih razlogov
46. člen
(črtan)
IV. AKTIVNA POLITIKA
ZAPOSLOVANJA
Ukrepi
48. člen
Organizacijam oziroma delodajalcem se lahko v okviru sredstev, namenjenih za
izvajanje programov zaposlovanja, zagotavlja zlasti:
- sofinanciranje odpiranja novih produktivnih delovnih mest,
- nadomestitev dela stroškov za ohranitev produktivnih delovnih mest,
- posojilo za investicijska vlaganja v nove proizvodne zmogljivosti,
- sofinanciranje pospeševanja celoletne zaposlitve delavcev, ki delajo v
sezonskih dejavnostih (gradbeništvo, turizem, gostinstvo, ipd.),
- pomoč pri usposabljanju novo sprejetih delavcev,
- sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja,
- sofinanciranje stroškov delavcev, katerih delo je postalo nepotrebno in jih
organizacije oziroma delodajalci zaposlijo z namenom posredovanja in
zagotavljanja delovne sile.
Kot nadomestitev dela stroškov za ohranjanje produktivnih delovnih mest se
šteje tudi sofinanciranje dela stroškov usposabljanja in preusposabljanja
trajno presežnih delavcev v času odpovednega roka ter stroškov prezaposlovanja
in stroškov plače za delavca, ki se je zaposlil na začasno prosto delovno mesto
delavca, ki se izobražuje.
Ukrepe aktivne politike zaposlovanja izvajajo zavod, pooblaščene organizacije
oziroma delodajalci iz drugega odstavka 6. člena [Lem14] tega zakona, skladi dela in ministrstvo,
pristojno za delo.
Delodajalcu, ki zaposli:
- brezposelno osebo, mlajšo od 26 let, ki je iskalec prve zaposlitve in je več
kot 6 mesecev prijavljena pri zavodu in ima suficitarni poklic,
- brezposelno osebo, mlajšo od 28 let, ki je 24 mesecev prijavljena pri zavodu,
- brezposelno osebo, prijavljeno pri zavodu, namesto delavca na porodniškem
dopustu in na dopustu za nego in varstvo otroka,
- brezposelno osebo, ki je starejša od 55 let in je več kot 12 mesecev
prijavljena pri zavodu,
- brezposelno osebo, prijavljeno na zavodu, ki je starejša od 55 let in ima
suficitarni poklic,
zavod povrne prispevke delodajalca, in sicer za osebe iz prve, druge, četrte in
pete alinee tega odstavka za eno leto in za osebe iz druge alineje tega
odstavka za celotno obdobje nadomeščanja delavca na porodniškem dopustu in na
dopustu za nego in varstvo otroka, vendar ne več kot 15 mesecev.
Delodajalci uveljavijo povračilo prispevkov z vlogo, ki jo vložijo pri zavodu
najpozneje v 30 dneh po poteku vsakega posameznega leta od sklenitve pogodbe o
zaposlitvi z brezposelno osebo oziroma po prenehanju porodniškega dopusta in
dopusta za nego in varstvo otroka osebe, namesto katere so zaposlili
brezposelno osebo.
Za zaposlitev iste brezposelne osebe delodajalci ne morejo hkrati uveljaviti
drugih ukrepov za spodbujanje zaposlovanja brezposelnih oseb, določenih v
programu ukrepov aktivne politike zaposlovanja ali v drugih zakonih.
Do povrnitve prispevkov delodajalca iz tega člena kot delodajalci niso
upravičeni državni organi, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in druge
osebe javnega prava ki so posredni uporabniki državnega proračuna, razen
temeljnih samoupravnih lokalnih skupnosti.
Vlada Republike Slovenije v programu ukrepov aktivne politike zaposlovanja
opredeli obdobje upravičenosti do povrnitve prispevkov delodajalca za osebe iz
prve, druge, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena.
Suficitarni poklici iz prve in pete alinee prvega odstavka tega člena so
poklici, določeni v podzakonskem aktu iz prvega odstavka 51. člena[Lem15] tega zakona.
Osebam, ki so vključene v programe aktivne politike zaposlovanja, se v okviru
sredstev za zaposlovanje lahko zagotavlja zlasti:
- kritje stroškov zavarovanja za poškodbe pri delu in poklicno bolezen;
- denarne dajatve (starejšim osebam, mladim prvim iskalcem, težje prizadetim
invalidom, samohranilcem ipd.);
- pokrivanje stroškov izvajanja informativnih in formativnih ter izobraževalnih
programov;
- nadomestitev dela plače pripravnika;
- nadomestitev dela plače iskalca prve zaposlitve, ki ni dolžan opravljati
pripravništva, težje zaposljivim iskalcem, invalidom in dolgotrajno
brezposelnim;
- posojilo za nabavo opreme pri samozaposlovanju (obrt, podjetništvo);
- pokrivanje stroškov poklicnega prilagajanja brezposelnih oseb tehničnemu in
tehnološkemu razvoju;
- stroški pomoči pri zaposlitvi (stroški ponudb, potni stroški, prenočitveni
stroški, stroški delovne opreme ipd.);
- pokrivanje stroškov poklicne prekvalifikacije zaradi novih možnosti
zaposlovanja;
- stroški svetovalne informacijske pomoči pri samozaposlitvi;
- za pokrivanje stroškov poklicnega usmerjanja, informiranja in svetovanja ter
razvijanja potrebnih metod in pripomočkov;
- za sofinanciranje stroškov vzpodbujanja podjetništva.
Brezposelna oseba ima pravico in dolžnost, da se vključi v programe ukrepov
aktivne politike zaposlovanja v skladu z zaposlitvenim načrtom. V njem se
določijo in predvidijo dejavnosti pri iskanju zaposlitve in vključevanju v
programe aktivne politike zaposlovanja.
V program ukrepov aktivne politike zaposlovanja se ne glede na prvo alinejo
prvega odstavka 16.
člena [Lem16] tega zakona in ob izpolnjevanju drugih
pogojev iz 16.
člena[Lem17] tega zakona vključujejo tudi invalidi II.
in III. kategorije, ki se prijavijo pri zavodu v skladu s predpisi o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
V program ukrepov aktivne politike zaposlovanja se na podlagi programa
razreševanja presežnih delavcev lahko vključujejo tudi delavci, katerih delo je
postalo nepotrebno zaradi poslovnih razlogov, in na podlagi programa finančne
reorganizacije delavci, katerih delo je postalo nepotrebno zaradi začetka
postopka prisilne poravnave. Na podlagi obvestila stečajnega upravitelja o
nameravani odpovedi pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev, predpisanega
z delovno pravno zakonodajo, se v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja
lahko vključujejo tudi delavci, za katere je prenehala potreba po delu.
V programe aktivne politike zaposlovanja se vključujejo tudi brezposelne osebe
ali delavci, katerih delo postane trajno nepotrebno, in za katere je na podlagi
elaborata kadrovskih potreb in poslovnega načrta gospodarske družbe
pričakovati, da jim dolgoročno ne bo mogoče zagotoviti zaposlitve.
V program aktivne politike zaposlovanja se v skladu z opredelitvijo delovne
aktivnosti v zaposlitvenem načrtu in v skladu z zakonom, ki ureja socialno
varstvo, vključujejo brezposelne osebe, ki so upravičenci do denarne socialne
pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvo.
Postopek za vključitev v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja se začne
na predlog delodajalca, ko gre za presežne delavce ali na predlog zavoda
oziroma pooblaščene organizacije ali brezposelne osebe, ko gre za brezposelne
osebe.
Zavod mora izvesti postopek ugotavljanja smiselnosti vključitve brezposelne osebe
v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja. O vključitvi ter izbiri
ukrepov aktivne politike zaposlovanja za brezposelno ali drugo osebo odloči na
prvi stopnji pooblaščeni delavec zavoda, na drugi stopnji pa organ zavoda, ki
ga določa statut zavoda.
Pri odločanju o vključitvi v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja se
upošteva zlasti:
- stanje na trgu dela na določenem območju in stanje v določenem poklicu,
- stroške vključitve v program,
- osebne, poklicne, delovne in druge sposobnosti brezposelne osebe ter njeno
starost,
- možnosti za uspešen zaključek programa,
- želje brezposelne osebe glede vrste programa, v katerega bi se želela
vključiti, če so želje utemeljene in če jih je smiselno upoštevati glede na
možnosti za zaposlitev v določenem okolju in obdobju,
- možnosti za pridobitev spričevala ali druge javne listine o izobraževanju ali
usposabljanju,
- družinske obveznosti do otrok s težjo ali težko motnjo v duševnem ali
telesnem razvoju in živijo z brezposelno osebo,
- dolžnost preživljanja mladoletnih otrok.
Prednost pri vključitvi v programe ukrepov aktivne politike zaposlovanja imajo
osebe iz ciljnih skupin, določenih v programu ukrepov aktivne politike
zaposlovanja iz 50.
člena[Lem18] tega zakona.
Vključitev in način ter pogoje za izvajanje programa ukrepov aktivne politike
zaposlovanja se uredi s pogodbo med brezposelno osebo in zavodom oziroma drugo
pooblaščeno organizacijo, v kateri se določi zlasti pravice, obveznosti in
odgovornosti brezposelne osebe, nosilca izvajanja ukrepov aktivne politike
zaposlovanja, trajanje in sofinanciranja teh ukrepov in kontrolo nad njihovim
izvajanjem.
Vlada Republike Slovenije po posvetovanju s socialnimi partnerji sprejme za
proračunsko ali plansko obdobje program ukrepov aktivne politike zaposlovanja,
ki prispeva k uresničevanju srednjeročnih smernic in strateških dokumentov
razvoja trga dela in zaposlovanja, sprejetih na ravni države in Evropske unije.
V programu opredeli ukrepe in aktivnosti za neposredno uravnavanje trga dela,
ciljne skupine in obseg sredstev, namenjenih za izvajanje programa, v skladu s
proračunom.
Za sofinanciranje iz evropskih sredstev mora biti program ukrepov aktivne
politike zaposlovanja usklajen z vsebino programskih dokumentov, ki določajo
pravila za upravljanje sredstev evropskih strukturnih skladov.
Minister, pristojen za delo, po posvetovanju s socialnimi partnerji, podrobneje
uredi izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja in določi metodologijo za
določanje suficitarnih in deficitarnih poklicev s podzakonskim aktom.
Zavod na podlagi sprejetega programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja
pripravi katalog, s katerim se podrobneje opredelijo posamezni programi.
Katalog objavi zavod na svojih spletnih straneh v 30 dneh po sprejetju programa
ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
Javna dela so lokalni ali državni zaposlitveni programi, ki so namenjeni
aktiviranju brezposelnih oseb, njihovi socializaciji, ohranitvi ali razvoju
delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest. Organizirajo
se zaradi izvajanja socialnovarstvenih, izobraževalnih, kulturnih,
naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov.
Javnih del ne smejo organizirati delodajalci ali druge organizacije za tiste
dejavnosti, katerih cilj je pridobivanje dobička ali kadar bi z javnimi deli na
trgu povzročili nelojalno konkurenco.
Program javnih del, ki se izvaja v okviru aktivne politike zaposlovanja, in
število vključenih oseb, ki se bodo financirale po tem programu, določi za
proračunsko obdobje Vlada Republike Slovenije.
Program javnih del lahko sprejme tudi občina, če v celoti zagotavlja sredstva
za njihovo izvajanje.
Brezposelne osebe začnejo opravljati javna dela z dnem sklenitve posebne
pogodbe o zaposlitvi z izvajalcem javnih del, če v njej ni določen drug datum
nastopa dela. Pogodba o zaposlitvi se sklene ob upoštevanju posebnosti glede
plačila za delo, trajanja dopusta, polnega delovnega časa in razlogov za njeno
prenehanje, ki so določeni v tem zakonu.
Posebna pogodba o zaposlitvi, sklenjena zaradi opravljanja javnih del, preneha
veljati, ko poteče čas, za katerega je sklenjena, predčasno pa v teh primerih:
- če se udeleženec zaposli drugje,
- če se udeleženec vključi v usposabljanje, ki se financira iz sredstev
evropskih strukturnih skladov,
- če udeleženec odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev, ki mu jo je ponudil
zavod,
- če udeleženec odkloni usposabljanje, ki ga predlaga zavod,
- če udeleženec samovoljno zapusti javno delo,
- če ne izpolnjuje delovnih obveznosti iz sprejetega programa javnega dela,
- če zaradi nepravočasnega, nestrokovnega in nekakovostnega dela ne dosega
rezultatov, ki se lahko pričakujejo od povprečnega udeleženca,
- če predčasno preneha program javnega dela iz objektivnih razlogov na strani
zavoda, izvajalca ali naročnika programa javnega dela.
Brezposelna oseba je lahko vključena v program javnega dela največ eno leto,
razen invalidov, katerih invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega
organa, ki se jim vključitev lahko podaljša, če jim ni mogoče zagotoviti
ustrezne ali primerne zaposlitve, ter žensk, starejših od 53 let, in moških,
starejših od 55 let, ki so v program lahko vključeni do izpolnitve pogojev za
upokojitev.
Med vključitvijo je udeleženec upravičen do letnega dopusta, ki traja najmanj
štiri tedne. Za pridobitev pravice do letnega dopusta in načina njegove porabe
se uporabljajo določbe zakona, ki urejajo delovna razmerja.
Udeleženec javnih del je lahko največ četrtino delovnega časa vključen v
programe usposabljanja in izobraževanja, kot poln delovni čas pa se šteje
30-urna tedenska delovna obveznost.
Po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni zaradi opravljanja javnih del, je udeleženec
upravičen do plače, izražene v deležu od minimalne plače po stopnjah strokovne
usposobljenosti za delo, ki ga opravlja v programu javnih del, in sicer:
- za I. stopnjo strokovne izobrazbe 80% minimalne plače,
- za II. stopnjo strokovne izobrazbe 85% minimalne plače,
- za III. stopnjo strokovne izobrazbe 90% minimalne plače,
- za IV. stopnjo strokovne izobrazbe 95% minimalne plače,
- za V. stopnjo strokovne izobrazbe 100% minimalne plače,
- za VI. stopnjo strokovne izobrazbe 125% minimalne plače,
- za VII. stopnjo strokovne izobrazbe 150% minimalne plače.
Sredstva za izvajanje programov javnih del zagotavljata zavod in naročnik
javnih del, lahko pa tudi izvajalec javnih del.
Zavod zagotavlja del stroškov plač udeležencev, ki se določijo s programom
javnih del, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije za posamezno proračunsko
obdobje. Pri določitvi deleža sredstev za plače udeležencev se upoštevata
določitev in razvrstitev območij z višjo stopnjo brezposelnosti od povprečne v
Republiki Sloveniji in druga merila, ki jih določi minister, pristojen za delo.
Poleg deleža plače zavod zagotavlja tudi sredstva za stroške javnega prevoza na
delo, stroške prehrane med delom, naročnik oziroma izvajalec javnih del pa
zagotavlja sredstva za pokrivanje stroškov razlike plač udeležencev, regresa za
letni dopust ter materialnih stroškov, vključno s stroški prostorov in potrebne
opreme. Za udeležence, katerih plača ne dosega minimalne plače, zagotavlja tudi
izplačilo prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonom, ki ureja prispevke
za socialno varnost, ter kot osnovo upošteva minimalno plačo.
Izobraževanje
brezposelnih oseb
53.b člen
Brezposelna oseba, ki ji ni mogoče zagotoviti ustrezne ali primerne zaposlitve,
se lahko zaradi izboljšanja položaja na trgu dela na podlagi zaposlitvenega
načrta vključi v izobraževanje v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
Udeleženec iz prejšnjega odstavka ima ob vključitvi pravico do zdravstvenega
varstva, če ni zavarovan na drugi podlagi, štipendije in povračila stroškov,
določenih v programu iz 53.c člena tega zakona.
Ministrstvo, pristojno za delo in ministrstvo, pristojno za šolstvo, pripravita
za šolsko leto program izobraževanja za brezposelne osebe, ki ga sprejme Vlada
Republike Slovenije.
S programom izobraževanja za brezposelne osebe se določi vrste, število
izobraževalnih mest, ki se bodo organizirala, pogoje za vključitev brezposelnih
oseb ter način financiranja. Program je sestavni del letnega programa
izobraževanja v skladu s predpisi o izobraževanju.
Brezposelna oseba, ki ima, ali si pridobi strokovno znanje in spretnosti,
potrebne za opravljanje poklica, se lahko zaradi izboljšanja svojega položaja
na trgu dela na podlagi zaposlitvenega načrta vključi v postopek pridobitve
certifikata o nacionalni poklicni kvalifikaciji v skladu s predpisi, ki urejajo
to področje. Ob vključitvi je oseba upravičena do denarnih dajatev in povračila
stroškov, določenih v podzakonskem aktu iz 51. člena[Lem19] tega zakona.
Za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja se lahko za območje občine ali
za območje več občin, pri gospodarski družbi ali več gospodarskih družbah
ustanovi sklad dela (v nadaljnjem besedilu: sklad).
Sklad lahko ustanovijo gospodarska družba, Vlada Republike Slovenije, občina,
gospodarska, obrtna in druge zbornice in združenja in sindikati. Sklad je
pravna oseba zasebnega prava.
Sklad se ustanovi z aktom o ustanovitvi, v katerem se določi namen njegove
ustanovitve, sredstva za delovanje, obveznosti ustanoviteljev ter organi in
njihove pristojnosti.
Za ustanovitev, delovanje, in prenehanje sklada se uporabljajo predpisi o
ustanovah.
Udeleženci sklada so brezposelne osebe ali delavci, katerih delo postane trajno
nepotrebno in za katere je na podlagi elaborata kadrovskih potreb in poslovnega
načrta gospodarske družbe pričakovati, da jim dolgoročno ne bo mogoče
zagotoviti zaposlitve.
Udeležencu sklada, ki se mu zagotavljajo ukrepi aktivne politike zaposlovanja
iz sredstev sklada, se ne more zagotavljati enakih ukrepov iz drugega naslova.
Za financiranje skladov se lahko zagotovijo in uporabljajo sredstva
gospodarskih družb, proračuna občine, državnega proračuna, sredstva, zbrana z
donacijami in sredstva iz lastne dejavnosti. Sredstva se lahko zagotavljajo kot
povratna ali nepovratna ter praviloma v denarju, izjemoma pa tudi v obliki
stvari ali pravic.
Sredstva državnega proračuna se lahko za financiranje skladov zagotavljajo le v
obsegu, kot bi se zagotavljala za izvajanje ukrepov aktivne politike
zaposlovanja po tem zakonu.
Sklad lahko določi višji znesek financiranja ukrepov pospeševanja zaposlovanja
ali določi daljši čas izvajanja teh ukrepov, kot je sicer določen za ukrepe
aktivne politike zaposlovanja, če predstavlja delež državnega proračuna v
sredstvih sklada manj kot polovico teh sredstev.
Sklad upravlja programski svet, v katerega imenujejo ustanovitelji po enega
člana. Član programskega sveta mora biti tudi predstavnik zavoda.
Predstavnik zavoda lahko zadrži izvršitev odločitve programskega sveta sklada,
če meni, da je ta odločitev nezakonita ali v nasprotju z ukrepi aktivne
politike zaposlovanja.
Zavod ima pravico zahtevati vrnitev sredstev, izplačanih iz naslova zavarovanja
za primer brezposelnosti in sredstev namenjenih za ukrepe aktivne politike zaposlovanja
ter sredstev, izplačanih iz naslova štipendiranja, v primerih, ko je bila
pravica pridobljena na podlagi neresničnih podatkov, če upravičenec ni sporočil
sprememb, ki vplivajo na pridobitev ali ukinitev pravice, oziroma če so bila
sredstva nenamensko porabljena.
Zavod zahteva od delodajalca vrnitev škode v primeru, če sodišče s pravnomočno
sodbo ugotovi, da je bilo prenehanje delovnega razmerja nezakonito.
Škoda, ki jo ima zavod pravico zahtevati v primeru iz prejšnjih dveh odstavkov,
obsega stroške in zneske denarnih prejemkov, ki jih je zavod izplačal
brezposelni osebi in druge stroške, ki so nastali zaradi vključitve te osebe v
program aktivne politike Zaposlovanja
Zavod zahteva vrnitev sredstev, izplačanih iz zavarovanja za primer brezposelnosti
od delavca, ki je zahteval sodno varstvo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi v
nasprotju z 89.,
113., 115., 116. in 117. členom
Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), vendar je pred
odločitvijo sodišča sklenil poravnavo z delodajalcem, ki ni zajemala
ugotovitve, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, in da
delodajalec mora vrniti zavodu škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega
prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
V postopku ugotavljanja pravice do vrnitve škode in drugih sredstev iz tega
člena se uporabljajo predpisi o obligacijskih razmerjih.
Štipendiranje po tem zakonu vključuje kadrovske štipendije, republiške
štipendije, štipendije za nadarjene in dajanje jamstev in subvencioniranje
obrestne mere za najeta posojila za študij.
Kadrovske štipendije dodeljujejo organizacije in delodajalci v skladu s svojimi
potrebami.
Višina kadrovske štipendije za dijake ne sme biti nižja od 20%, za študente pa
ne nižja od 30% zajamčene plače določene z zakonom, zmanjšane za davke in
prispevke.
Vajenci, dijaki in študentje, ki nimajo kadrovske štipendije oziroma nimajo
posojil za študij, se lahko prijavijo na razpis za republiško štipendijo.
Republiško štipendijo lahko pridobi kandidat, pri katerem dohodek na
družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis ne
presega celoletnega zneska 130% zajamčene plače.
Vajenci, dijaki in študentje, ki so izrazito nadarjeni lahko pridobijo Zoisovo
štipendijo, ne glede na cenzus iz prejšnjega odstavka.
Poleg štipendije pripadajo dijakom in študentom še dodatki k štipendiji za:
- povečane stroške za čas šolanja zunaj kraja stalnega bivališča;
- stroške prevoza v šolo;
- dosežen učni uspeh.
Zavod objavi za vsako šolsko leto skupen razpis kadrovskih in republiških
štipendij s pogoji za dodelitev.
Posojila za študij na podlagi jamstev in subvencioniranja obresti v skladu s
tem zakonom podeljujejo kreditodajalci, ki pridobijo koncesijo, ki jo na osnovi
javnega razpisa podeli minister, pristojen za delo.
Višina republiške štipendije in posojila za študij je odvisna od stroškov
izobraževanja, od višine dohodka na družinskega člana v preteklem letu, smeri,
stopnje in letnika izobraževanja in posebnih potreb štipendista zaradi težje
funkcionalne prizadetosti.
Koncesijo za posojila za študij pridobijo kreditodajalci ob upoštevanju višine obrestne
mere, dobe odplačila posojila, odloga začetka odplačevanja posojila in pogojev
zavarovanja posojila.
Minister, pristojen za delo, določi podrobnejša merila in pogoje za pridobitev
in vrnitev ter za višino republiških štipendij, Zoisovih štipendij, posojil za
študij in dodatkov k štipendiji ter način spodbujanja delodajalcev za
razpisovanje kadrovskih štipendij.
Minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance,
določi podrobnejše pogoje za podeljevanje koncesij in izdajanje jamstev ter
subvencioniranje obresti za posojila za študij.
O pravici do republiške in Zoisove štipendije odloča organ zavoda, določen s
statutom zavoda.
Sredstva za zavarovanje za primer brezposelnosti se zagotavljajo s prispevki
delavcev, organizacij in delodajalcev in se zbirajo v proračunu Republike
Slovenije ter se preko finančnega načrta upravnega organa, pristojnega za delo
usmerjajo izvajalcem programov po namenih porabe.
Sredstva za druge namene, ki jih določa ta zakon, sredstva za kritje
primanjkljaja sredstev zavarovanja za primer brezposelnosti in sredstva za delo
zavoda se zagotavljajo v proračunom Republike Slovenije.
VIII. NAGRADE IN
PRIZNANJA
60.a člen
Minister, pristojen za delo, podeljuje delodajalcem nagrade in priznanja za
izjemne dosežke na področju zaposlovanja.
Natančnejše pogoje in postopek za podeljevanje nagrad in priznanj iz prejšnjega
odstavka predpiše minister, pristojen za delo.
IX. ZAVOD REPUBLIKE
SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
61. člen
Zavod se ustanovi kot javni zavod in je organiziran enotno za območje Republike
Slovenije.
V zavodu se lahko za opravljanje posameznih dejavnosti ali dela dejavnosti ali
za opravljanje dejavnosti na določenem območju oblikujejo organizacijske enote.
Organa zavoda sta svet zavoda in direktor zavoda.
Svet zavoda ima trinajst članov, od tega:
- šest članov imenuje Vlada Republike Slovenije in sicer predstavnike
ministrstev, pristojnih za delo, šolstvo, gospodarstvo in finance,
- tri člane imenujejo delodajalska združenja na ravni države,
- tri člane imenujejo sindikati, reprezentativni za območje države,
- enega člana izvolijo delavci zavoda.
Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta.
Svet zavoda med svojimi člani izvoli predsednika in namestnika predsednika za
dve leti, pri čemer se pri teh nalogah izmenjavajo predstavniki skupin iz prvih
treh alinej prvega odstavka tega člena.
Svet zavoda začne delovati, ko je imenovana najmanj polovica članov sveta
zavoda.
Svet zavoda zlasti:
- predlaga elemente za sprejem razvojne politike z vidika zaposlovanja;
- predlaga politiko in programe zaposlovanja z ukrepi za izvajanje ter politiko
štipendiranja;
- načrtuje in predlaga obseg potrebnih sredstev;
- sprejema statut zavoda;
- odloča o izvajanju programov;
- sprejema program dela zavoda;
- odloča o dodelitvi sredstev v primerih sofinanciranja programov in
uresničevanja pravic brezposelnih oseb.
Ministrstvo, pristojno za delo, zadrži izvršitev odločitve, ki jo sprejme svet zavoda,
če oceni, da ni zakonita, ali če ni skladna s sprejeto politiko oziroma s
programom zaposlovanja in o tem obvesti Vlado Republike Slovenije.
Direktorja zavoda na predlog ministra, pristojnega za delo, imenuje in
razrešuje Vlada Republike Slovenije.
Mandatna doba direktorja zavoda je štiri leta.
Zavod:
- ugotavlja zadovoljevanje potreb organizacij in delodajalcev po delavcih;
- svetuje organizacijam, delodajalcem in delavcem glede možnosti zaposlovanja
oziroma zaposlitve;
- nudi strokovno pomoč pri zagotavljanju zaposlitve brezposelnim osebam in
drugim iskalcem zaposlitve ter posreduje delo;
- vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja;
- zagotavlja pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti;
- organizira usposabljanje in izobraževanje brezposelnih oseb;
- organizira usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb;
- poklicno usmerja, informira in svetuje mladim in odraslim, ter razvija metode
in pripomočke za poklicno usmerjanje;
- začasno zaposluje delavce v tujino in zagotavlja njihovo organizirano
vračanje ter zaposlovanje in sodeluje pri zaposlovanju tujih državljanov;
- pripravlja analitične, planske in informativne podlage za predlaganje,
oblikovanje, usklajevanje in spremljanje politike zaposlovanja;
- pripravlja in izvaja postopke za uresničevanje aktivne politike zaposlovanja,
za katere je pooblaščen;
- organizira javna dela;
- vzdržuje informacijski sistem za spremljanje gibanj na trgu delovne sile in
zagotavlja javno informiranje;
- proučuje nastanek in razvoj poklicev in nomenklature poklicev;
- izvaja strokovne naloge pri štipendiranju;
- izvaja finančno in računovodsko funkcijo za zagotavljanje pravic, izvajanje
programov in delovanje zavoda;
- raziskuje in spremlja posamezne pojave na tržišču dela in na drugih
področjih, ki neposredno ali posredno vplivajo na zaposlovanje in pojave
brezposelnosti;
- izvaja druge naloge, določene s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi
podlagi in drugimi predpisi;
- pošlje ministrstvu, pristojnemu za delo, podatke, potrebne za analize,
spremljanje in ovrednotenje ukrepov politike zaposlovanja.
Strokovne naloge, ki se nanašajo na zaposlovanje, zavarovanje za primer
brezposelnosti, izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja in štipendiranje,
izvajajo delavci, ki imajo ustrezno visoko ali višjo izobrazbo in so opravili
strokovni izpit na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer
brezposelnosti.
Vsebino, pogoje in način opravljanja strokovnega izpita, po predhodnem mnenju
upravnega odbora zavoda, predpiše direktor zavoda.
S statutom zavoda se natančneje ureja organizacija zavoda, organi, njihove
pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja, pomembna za delo in
poslovanje zavoda.
K statutu zavoda da soglasje Vlada Republike Slovenije.
Prijave
in uradne evidence
68. člen
Zavod vodi evidenco brezposelnih oseb, štipendistov po tem zakonu, oseb,
vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja, brezposelnih oseb, ki jim
pravice in obveznosti po tem zakonu mirujejo, ter oseb, prijavljenih pri zavodu
na podlagi drugih zakonov (v nadaljnjem besedilu: evidence).
Zavod mora poslati podatke iz evidence brezposelnih oseb, ki so nujni zaradi
posredovanja zaposlitve in dela, izdelave zaposlitvenega načrta ali vključitve
v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, pooblaščenim organizacijam iz 6. člena tega zakona.
Podatki iz evidenc iz prejšnjega člena se smejo uporabljati samo za opravljanje
nalog ministrstva, pristojnega za delo, Inšpektorata Republike Slovenije za
delo, zavoda in pooblaščenih organizacij iz 6. člena tega
zakona, uveljavljanje pravic s področja socialne varnosti pri pristojnih
institucijah ter statistične ali znanstvenoraziskovalne namene.
Evidence iz 68. člena tega zakona vsebujejo te podatke:
- ime in priimek,
- datum rojstva,
- spol,
- EMŠO,
- davčna številka,
- naslov prebivališča.
Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebujejo posamezne evidence še naslednje
podatke:
evidenca brezposelnih oseb:
- številko transakcijskega računa,
- o prijavi in začetku vodenja v evidenci,
- o prenehanju vodenja v evidenci,
- o razlogu prenehanja vodenja v evidenci,
- o izobrazbi, dodatnem znanju in usposobljenosti,
- o delovnih izkušnjah,
- o zmožnosti za delo,
- o omejitvah pri zaposlovanju,
- o javljanju na zavodu, napotitvah, izpolnjevanju drugih obveznosti osebe,
- o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
- o dejavnostih, ki se izvajajo pri pooblaščenih organizacijah,
- o terjatvah vračil in načinu vračanja neupravičeno izplačanih sredstev,
- o vračanju neupravičeno izplačanih sredstev,
- o pritožbah;
evidenca štipendistov:
- številko transakcijskega računa,
- o prijavi in začetku vodenja v evidenci,
- o vrsti štipendije,
- o statusu štipendista (vajenec, dijak, študent),
- o socialno-ekonomskem položaju republiškega štipendista in njegove družine,
- o šolanju in uspehu šolanja štipendista,
- o izkazanem javno priznanem dosežku prejemnika štipendije za nadarjene,
- o izplačevanju štipendij in dodatkov,
- o vzroku mirovanja izplačevanja štipendije zaradi neizpolnjevanja pogojev,
- o vzroku in datumu prenehanja vodenja evidence,
- o rezultatih preizkusov sposobnosti in nadarjenosti prejemnika štipendije za
nadarjene,
- o terjatvah vračil in načinu vračanja neupravičeno izplačanih štipendij,
- o vračanju neupravičeno izplačanih štipendij,
- o pritožbah;
evidenca oseb, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja:
- številko transakcijskega računa,
- o statusu osebe ob vključitvi v program,
- o začetku in prenehanju vključitve v program,
- o razlogu prenehanja vodenja v evidenci,
- o razlogu za mirovanje in času mirovanja v evidenci,
- o vrsti programa aktivne politike zaposlovanja, v katerega je oseba
vključena,
- o izvajalcu programa aktivne politike zaposlovanja,
- o izpolnjevanju pogodbenih obveznosti,
- o finančnih sredstvih, porabljenih za izvajanje programa,
- o dokončanju in uspešnosti dokončanja programa aktivne politike zaposlovanja,
- o terjatvah vračil in načinu vračanja neupravičeno izplačanih sredstev,
- o vračanju neupravičeno izplačanih sredstev,
- o pritožbah;
evidenca brezposelnih oseb, ki jim pravice in obveznosti po tem zakonu
mirujejo:
- o prijavi in začetku vodenja v evidenci,
- o razlogih za mirovanje in času trajanja mirovanja pravic,
- o vrsti pravice, ki miruje,
- o prenehanju vodenja v evidenci,
- o razlogu prenehanja vodenja v evidenci;
evidenca oseb, prijavljenih pri zavodu na podlagi drugih zakonov:
- o prijavi in začetku vodenja v evidenci,
- o razlogu vodenja v evidenci,
- o vrsti pravice po drugih zakonih,
- o prenehanju vodenja v evidenci,
- o razlogu prenehanja vodenja v evidenci.
Po prenehanju vodenja posameznika v evidenci se osebni podatki shranjujejo in
uporabljajo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi
katerega so se obdelovali. Za posamezno evidenco je čas hranjenja od pet do
petdeset let, odvisno od namenov za katere se evidence shranjujejo in
uporabljajo.
Brezposelna oseba se prijavi na območni enoti, ki je pristojna po kraju
njegovega stalnega bivališča. Brezposelna oseba, ki ji je prenehalo delovno
razmerje, pa se lahko prijavi tudi po sedežu organizacije oziroma poslovne
enote ali delodajalca, kjer ji je prenehalo delovno razmerje.
Tujec se lahko prijavi kot brezposelna oseba, če ima osebno delovno dovoljenje.
Zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb in evidenci oseb,
vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja, če oseba:
- ni več brezposelna oseba,
- se sama odjavi iz evidence brezposelnih oseb ali iz evidence oseb, vključenih
v programe aktivne politike zaposlovanja,
- odkloni vključitev ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v
program aktivne politike zaposlovanja,
- odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali s svojim ravnanjem povzroči, da
delodajalec odkloni njegovo zaposlitev,
- ni dala resničnih podatkov o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa
brezposelne osebe,
- izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za najnižjo
zavarovalno dobo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
- postane začasno ali trajno nezaposljiva, kar se ugotovi na podlagi
zaposlitvenega načrta,
- nastopi prestajanje zaporne kazni šest ali več mesecev,
- ni na razpolago za zaposlitev,
- dela ali je zaposlena na črno,
- ni aktivni iskalec zaposlitve, razen če je vključena v program aktivne
politike zaposlovanja, pa v njenem zaposlitvenem načrtu ni opredeljena
obveznost aktivnega iskanja zaposlitve,
- odkloni podpis zaposlitvenega načrta, ker ne soglaša z določitvijo obveznosti
sprejetja vsake zaposlitve, primernega začasnega ali občasnega humanitarnega
ali drugega podobnega dela, opredeljenega v zakonu, ki ureja socialno varstvo.
V primerih iz tretje, četrte, pete, devete, desete, enajste in dvanajste alinee
prejšnjega odstavka se brezposelna oseba šest mesecev po dokončnosti odločbe v
upravnem postopku, s katero je bilo odločeno o prenehanju vodenja v evidenci
brezposelnih oseb, ne more ponovno prijaviti na zavodu.
Če zavod oceni, da so se razmere na trgu dela spremenile, tako da za osebe,
prijavljene pri zavodu na podlagi drugih zakonov in za katere je v
zaposlitvenem načrtu ugotovljeno, da so trajno ali začasno nezaposljive,
obstaja možnost za zaposlitev oziroma da bi jih bilo smiselno vključiti v
programe aktivne politike zaposlovanja ali zahtevati od njih aktivno iskanje
zaposlitve, lahko zavod to opredeli v zaposlitvenem načrtu in zaposlitveni
načrt ustrezno dopolni.
Zavod preneha voditi osebo v evidenci oseb, prijavljenih pri zavodu na podlagi
drugih zakonov, če oseba:
- brez utemeljenega razloga odkloni podpis zaposlitvenega načrta ali krši
obveznosti, dogovorjene z njim,
- odkloni vključitev v program aktivne politike zaposlovanja, kadar je bila
smiselnost vključitve opredeljena v zaposlitvenem načrtu ali če krši
obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program aktivne politike
zaposlovanja,
- se sama odjavi iz evidence oseb, prijavljenih pri zavodu na podlagi drugih
zakonov,
- odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali s svojim ravnanjem povzroči, da
delodajalec odkloni njegovo zaposlitev,
- ni dala resničnih podatkov o izpolnjevanju pogojev za vpis v evidenco oseb,
prijavljenih pri zavodu na podlagi drugih zakonov,
- izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za najnižjo
zavarovalno dobo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
- dela ali je zaposlena na črno,
- ni aktivni iskalec zaposlitve oziroma ni na razpolago za zaposlitev, če je
bila smiselnost teh dveh aktivnosti opredeljena v zaposlitvenem načrtu.
Minister, pristojen za delo, predpiše vsebino in način vodenja evidenc iz 68. člena tega zakona.
Z globo od 300.000 tolarjev do 10.000.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek
pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, če opravljajo dejavnost iz 6. člena tega
zakona brez sklenjene koncesijske pogodbe, brez vpisa v register agencij za
zagotavljanje dela ali, če opravljajo katero od teh dejavnosti v Republiki
Sloveniji, pa te dejavnosti ne smejo opravljati po predpisih nobene države
članice Evropske unije ali Evropske gospodarske skupnosti.
Z globo od 50.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna
oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 300.000 tolarjev do 15.000.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek
pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, če kršijo določila koncesijske pogodbe iz 6.
člena tega zakona, ki ne spoštujejo predpisov, ki določajo, katere pogoje
mora organizacija oziroma delodajalec izpolnjevati med trajanjem koncesijske
pogodbe iz 6. člena tega zakona in v času, ko je organizacija
ali delodajalec vpisan v register agencij za zagotavljanje dela.
Z globo od 50.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna
oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek pravna
oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, če ne prijavijo posredovanja zaposlitve, posredovanja dela ali zagotavljanja
dela delavcev drugemu delodajalcu v skladu s četrtim odstavkom 6.b člena[Lem20] tega zakona.
Z globo od 50.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna
oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 300.000 tolarjev do 15.000.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek
pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, če ravnajo v nasprotju z 8. členom [Lem21] tega zakona in zahtevajo plačilo za
posredovanje dela ali posredovanje zaposlitve od iskalca zaposlitve oziroma
dela.
Z globo od 50.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna
oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek pravna
oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, če zavodu v predpisanih rokih ne pošljejo podatkov iz 9.[Lem22] in 10. člena [Lem23] tega zakona.
Z globo od 10.000 tolarjev do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna
oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost in odgovorna oseba v državnem organu ali
samoupravni lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti - ZZZPB (Uradni
list RS, št. 5/91) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
XI. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
77. člen
Republiški zavod za zaposlovanje začne z delom kot javni zavod po tem zakonu
1.1.1992.
Do začetka dela Republiškega zavoda za zaposlovanje kot javnega zavoda opravlja
naloge po tem zakonu Republiški zavod za zaposlovanje kot organ v sestavi
Republiškega sekretariata za delo.
Republiški zavod za zaposlovanje kot organ v sestavi Republiškega sekretariata
za delo preneha 31.12.1991.
Zavarovancem, ki na dan uveljavitve tega zakona uresničujejo pravice iz
zavarovanja za primer brezposelnosti, se te pravice zagotavljajo v obsegu in
trajanju po predpisih, ki so za njih ugodnejši.
Štipendistom, ki so do dneva uveljavitve tega zakona prejemali štipendije iz
sklada za štipendiranje mladih delavcev, se te pravice zagotavljajo do izteka
štipendijskih pogodb.
Do uveljavitve sprememb in dopolnitev zakona o družbenem varstvu otrok se
denarno nadomestilo ženskam, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času
nosečnosti ali v času porodniškega dopusta in upravičencem do dopusta za nego
in varstvo otroka, izplačuje tudi po preteku časa iz 25. člena tega zakona in
sicer do poroda in po porodu toliko časa, kolikor traja ta dopust.
Ministrstvo, pristojno za delo, izda predpise iz 6., 13., 15., 16., 32., 51.,
59. in 72. člena tega zakona najkasneje v roku petih mesecev po uveljavitvi
tega zakona.
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:
1. zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list
SRS, št. 18/74, 14/77, 8/78 - prečiščeno besedilo, 27/82 in 48/87);
2. zakon o kriterijih in načinu sofinanciranja uresničevanja pravic presežkov
delavcev (Uradni list RS, št. 30/90).
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o zaposlovanju
in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 12/92 z dne
13.3.1992) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
2. člen
Določbe prejšnjega člena se uporabljajo tudi za učence in študente, vpisane v
šolskem letu 1991/92.
3. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju
in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 71/93 z dne
30.12.1993) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
29. člen
Zavarovancem, ki na dan uveljavitve tega zakona uresničujejo pravice iz
zavarovanja za primer brezposelnosti, se te pravice zagotavljajo v obsegu in
trajanju, skladno s predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se zavarovancu:
- ukine pravica do denarne pomoči, če zavod v roku treh mesecev po uveljavitvi
tega zakona po uradni dolžnosti ob preverjanju ugotovi, da zavarovanec ne
izpolnjuje pogojev iz 35. člena tega zakona;
- preneha izplačevati denarno nadomestilo oziroma denarno pomoč iz razlogov
navedenih v 11. in 15. členu tega zakona.
30. člen
Organizacije in delodajalci, pri katerih delavci na dan uveljavitve tega zakona
opravljajo delo po pogodbi o delu ali avtorski pogodbi morajo v roku 15 dni po
njegovi uveljavitvi posredovati zavodu pogodbe skladno z 2. členom tega zakona.
31. člen
Ne glede na določbo 56. člena tega zakona lahko uveljavijo v šolskem letu
1993/94 pravico do republiške štipendije učenci in študenti, vpisani v tem
letu, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča in katerih dohodek na družinskega
člana v drugem trimesečju leta 1993 ne presega 100% zajamčene plače po zakonu,
ter učenci in študentki, ki se šolajo v kraju izven stalnega bivališča in
katerih dohodek na družinskega člana ne presega 130% zajamčene plače po zakonu,
če redno izpolnjujejo učne oziroma študijske obveznosti.
32. člen
Zavod določi pogoje za pridobitev pravic, obseg pravic ter obveznosti iz
prostovoljnega zavarovanja najkasneje do 31.3.1994.
33. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju
in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 38/94 z dne
30.6.1994) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
7. člen
Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za uveljavljanje pravice do republiške
štipendije za šolsko leto 1994/95.
8. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju
in zavarovanju za primer brezposelnosti - ZZZPB-D (Uradni list RS, št. 69/98 z
dne 9.10.1998) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
60. člen
Postopek za uveljavitev pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki ga
je zavarovanec pričel pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po predpisih,
ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
61. člen
Zavarovanec, ki je uveljavil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti do
uveljavitve tega zakona, zadrži te pravice v obsegu in trajanju, kot je veljalo
po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
Zavarovanec iz prejšnjega odstavka, uresničuje pravice ob pogojih in na način,
ki velja za brezposelne osebe po tem zakonu.
Zavarovanec, ki je uveljavil denarno nadomestilo v skladu s predpisi, ki so
veljali do uveljavitve tega zakona, uveljavi pravico do denarne pomoči v skladu
s predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
Zavarovanec, katerega sklep o prenehanju delovnega razmerja po drugem odstavku
36.d člena zakona o delovnih razmerjih je postal dokončen do uveljavitve tega
zakona, ima pravico do denarnega nadomestila po predpisih, ki so veljali do
uveljavitve tega zakona.
62. člen
Brezposelna oseba po tem zakonu se šteje za iskalca zaposlitve v smislu pete
alinee 24. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list
RS, št. 12/92, 5/94 in 7/96).
63. člen
Minister, pristojen za delo, izda podzakonske akte iz tega zakona v treh
mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Do sprejema podzakonskega akta iz tega zakona, se uporablja pravilnik o
štipendiranju (Uradni list RS, št. 29/93, 64/93, 64/94, 69/94, 33/95, 38/96 in
39/97).
Zavod mora uvesti nadzor iz 45.c člena v enem mesecu od uveljavitve
podzakonskega predpisa iz 45.f člena tega zakona.
Zavod ali druge pooblaščene organizacije izdelajo zaposlitveni načrt za
brezposelne osebe, ki imajo ta status ob uveljavitvi tega zakona, v šestih
mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Direktor zavoda predpiše vsebino, pogoje in način opravljanja strokovnega
izpita iz 66.a člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Delavci, ki so opravljali naloge na področju zaposlovanja, zavarovanja za
primer brezposelnosti, izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja in
štipendiranja pred uveljavitvijo tega zakona, morajo opraviti strokovni izpit
iz 66.a člena tega zakona do 31.12.1999.
Javna dela se pričnejo izvajati po tem zakonu v treh mesecih po uveljavitvi
tega zakona.
Zavod sprejme nov statut v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
64. člen
Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati zakon o pogojih za refundiranje
prispevkov, ki jih plačujejo delodajalci za socialno zavarovanje (Uradni list
RS, št. 18/94 in 37/95).
65. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju
in zavarovanju za primer brezposelnosti - ZZZPB-E (Uradni list RS, št. 67/02 z
dne 26.7.2002) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
13. člen
Minister, pristojen za delo, uskladi podzakonske predpise, izdane na podlagi
zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, z določbami tega
zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
14. člen
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje uskladi evidence, ki jih vodi na
podlagi zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, oziroma
jih vzpostavi v skladu z določbami tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi
tega zakona.
15. člen
Določba 3. člena tega zakona se začne uporabljati z dnem polnopravnega članstva
Republike Slovenije v Evropski uniji in po načelu vzajemnosti uveljavljenega
prostega pretoka delavcev v državah članicah Evropske unije.
16. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju
in zavarovanju za primer brezposelnosti - ZZZPB-F (Uradni list RS, št. 79/06 z
dne 27.7.2006) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
59. člen
Do ustanovitve javnega sklada, ustanovljenega najkasneje do 31.12.2006, v
skladu z določbami 4. člena tega zakona in do uskladitve sklenjenih
koncesijskih pogodb z določbami tega zakona se sredstva iz koncesijskih dajatev
za posredovanje dela dijakom in študentom namenjajo prejemnikom v skladu s
Pravilnikom o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni
list RS, št. 48/99, 79/00 in 30/03).
60. člen
Ministrstvo, pristojno za delo, uskladi predpise, izdane na podlagi Zakona o
zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, s tem zakonom v šestih
mesecih od uveljavitve tega zakona.
Ministrstvo, pristojno za delo, začne voditi register agencij za zagotavljane
dela v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Ministrstvo, pristojno za delo, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona
uskladi veljavne koncesijske pogodbe s tem zakonom in podzakonskimi predpisi,
izdanimi na njegovi podlagi.
61. člen
Minister, pristojen za delo, izda izvršilne predpise iz 4., 8. in 40. člena
tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Sredstva, določena v odstotkih iz sedmega, osmega in desetega odstavka 6. člena[Lem24] zakona se namenjajo oziroma priznavajo od
1.1.2007 dalje. Do tega datuma se ta sredstva obračunavajo v naslednjih
odstotkih:
- za namene iz sedmega
odstavka [Lem25] - 20%
- za namene iz osmega
odstavka [Lem26] - 40%
- za namene iz desetega
odstavka[Lem27] - 40%.
62. člen
Določbe 41., 42. in 43. člena tega zakona, ki se nanašajo na javna dela, se
začnejo uporabljati 1. januarja 2007, določbe 20., 24. in 28. člena tega zakona
pa v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
63. člen
Zavod uskladi Statut Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v treh mesecih
od uveljavitve tega zakona.
Svet zavoda se konstituira v skladu z določbo 48. člena tega zakona v treh
mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Upravni odbor zavoda, ki deluje ob uveljavitvi tega zakona, deluje še naprej v
isti sestavi do konstituiranja prvega sveta zavoda po tem zakonu.
64. člen
Zavarovanec, ki je uveljavil pravico do denarne pomoči iz brezposelnosti, do
uveljavitve tega zakona zadrži to pravico v obsegu in trajanju, določenima v
predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
Zavarovanec iz prvega odstavka tega člena, ki mu je pravica do denarne pomoči
med brezposelnostjo ob uveljavitvi tega zakona mirovala, lahko po prenehanju
razloga za mirovanje zahteva izplačilo denarne pomoči za preostali čas
prejemanja denarne pomoči na način in pod pogoji, določenimi s predpisi,
veljavnimi do uveljavitve tega zakona.
65. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 216. člen Zakona o delovnih
razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02).
66. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|