Zbirke Državnega zbora RS - predlogi
zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
EVA: 2005-2111-0092
Številka: 00713-25/2005/5
Ljubljana, 14.07.2005
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 33. redni seji dne
14.7.2005 določila besedilo:
- PREDLOGA ZAKONA O DVOJNEM
OZNAČEVANJU CEN V TOLARJIH IN EVRIH,
ZAKON O DVOJNEM
OZNAČEVANJU CEN V TOLARJIH IN EVRIH (ZDOCTE)
ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114.
člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena
poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika
Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki
pri delu Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles
sodelovali:
- mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo,
- mag. Andrijana Starina Kosem, državna sekretarka v
Ministrstvu za gospodarstvo,
- mag. Peter Puhan, v.d generalnega direktorja.
Ministrstvo za gospodarstvo.
Mateja Tamara Fajs
GENERALNA SEKRETARKA
PRILOGA: 1
PRVA OBRAVNAVA
14.7.2005
EVA: 2005-2111-0092
PREDLOG ZAKONA O DVOJNEM
OZNAČEVANJU CEN V TOLARJIH IN EVRIH
I. UVOD
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
Z vstopom v Evropsko unijo, dne 1. maja 2004, se je
Slovenija zavezala, da bo prevzela denarno valuto, ki jo uporablja 12 sedanjih
članic Evropske unije, ki sestavljajo tako imenovano Evropsko monetarno unijo.
28. junija 2004 pa je Slovenija vstopila v evropski tečajni mehanizem ERM II.
ERM II je bil ustanovljen z resolucijo Evropskega sveta
16. junija 1997 in je naslednik tečajnega mehanizma ERM, ki je obstajal v
obdobju od leta 1979 do leta 1997. Vstop v ERM II predstavlja del priprav in je
hkrati tudi pogoj za prevzem evra. Obdobje sodelovanja v ERM II ni časovno
omejeno, določeno pa je najkrajše obdobje sodelovanja v ERM II, v katerem mora
država kandidatka izpolniti nekatere pomembnejše kriterije (maastrichtske
kriterije), in sicer:
- inflacija ne sme presegati povprečja inflacijskih
stopenj treh držav članic EU z najnižjo inflacijsko stopnjo za več kot 1,5
odstotne točke,
- dolgoročne obrestne mere ne smejo presegati povprečja
dolgoročnih obrestnih mer treh držav članic z najnižjo stopnjo inflacije za več
kot 2 odstotni točki,
- javni finančni primanjkljaj ne sme presegati 3 % BDP,
- javni dolg ne sme presegati 60 % BDP,
- stabilnost deviznega tečaja se mora vzdrževati vsaj dve
leti,
- popolna neodvisnost nacionalne centralne banke.
Slovenija se je odločila prevzeti evro kot denarno valuto
po scenariju "Velikega poka", ki predstavlja glavno alternativo
uvedbi evra po madridskem scenariju (scenarij po katerem so evro prevzele
sedanje članice EMU). Po scenariju "Velikega poka" uvedba evra
sovpada z uvedbo kovancev in bankovcev, obdobje dvojnega obtoka denarja pa je
kratko.
Ravno zaradi razlike med državami, ki so evro uvajale v
času, ko le-ta še ni bil denar, in Slovenije, ki ima že sedaj dostop do evro
denarja (bankovcev in kovancev), se v Sloveniji predvideva nekoliko drugačen
potek prevzem evra. Pri uvedbi evra bo Slovenija upoštevala izkušnje držav, ki
so že uspešno prevzele evro, vendar pa se bo prevzem evra glede na madridski
scenarij razlikoval v dveh poglavitnih področjih in sicer:
- predvstopno obdobje bo kratko in bo trajalo le nekaj
mesecev
- evro kovanci in bankovci že obstajajo in čeprav niso
denarna valuta Slovenije, so že dostopni slovenski javnosti.
Zaradi kratkega predvstopnega obdobja, ki bo trajalo od
odprave derogacije in objave tečaja, po katerem se bo tolar zamenjal z evrom in
bo trajalo do uvedbe evra kot denarne enote in plačilnega sredstva, je potrebno
javnost čim bolje seznaniti z evropsko valuto. Seznanjanje javnosti bo
pripomoglo h graditvi zaupanja ljudi v novo valuto in hkrati omogočilo mehkejši
prevzem evra, zato Vlada Republike Slovenije in Banka Slovenije podpirata čim
hitrejšo uvedbo informativnega dvojnega označevanja cen, namenjenega končnim
potrošnikom. V skladu s tem je Koordinacija za tehnično pripravo evra v Sloveniji,
ki predstavlja nacionalni odbor za koordinacijo tehničnih priprav za uvedbo
evra v Republiki Sloveniji in je pod vodstvom Banke Slovenije in Ministrstva za
Finance, naložila Ministrstvu za gospodarstvo ob sodelovanju Gospodarske
zbornice Slovenije in Obrtne zbornice, da preuči in pripravi potrebne pravne
podlage za izvedbo dvojnega označevanja cen.
Stališča Koordinacije v zvezi z dvojnim označevanjem cen
pa so bila naslednja:
- primeren tečaj za informativni izračun cen v tolarjih v
evre je centralni paritetni tečaj, določen ob vstopu v ERM II, po odpravi
derogacije pa nepreklicno določen tečaj zamenjave,
- primeren instrument za seznanjanje potrošnikov za
presojanje vrednosti blaga in storitev v evrih je dvojno označevanje cen na
prodajnih policah in/ali na posameznem produktu pri prodaji blaga ter na
potrošniku javno dostopnih cenikih pri prodaji storitev, pri tem pa moramo
upoštevati specifike posamezne ponudbe blaga in storitev,- pomembno je, da je
obdobje dvojnega informativnega označevanja cen pred dnem uvedbe evra čim
daljše, po tem datumu pa čim krajše.
Večina držav, razen držav navedenih v primerjalnem
prikazu (Avstrija, Grčija in Portugalska), ki so evro že uvedle, dvojnega
označevanja cen niso urejale z zakonskimi predpisi, saj so strokovna združenja
podjetij, vlade držav in potrošniške organizacije sklenile medsebojne dogovore
o informiranju potrošnikov z novo valuto. V Sloveniji do takšnega dogovora ni
prišlo. V skladu z navedenim je Vlada RS sprejela Načrt uvedbe evra, ki je
skupno gradivo Banke Slovenije in Vlade RS, kjer je določeno, da se obveznost
informativnega dvojnega označevanja cen uredi z zakonom.
Razlogi za sprejem zakona izhajajo iz prikazane ocene stanja.
Zakon nalaga dolžnost podjetjem dvojno označevati cene
blaga in storitev v informativne namene. Poudarek zakona je na seznanjanju
potrošnikov s tujo valuto ter jih hkrati privaditi na lažji prevzem evra, saj
je dvojno označevanje cen pomemben element s katerim potrošnik lažje dojame
dejansko vrednost evra.
2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona
Evro je valuta Evropske unije, ki jo kot svojo denarno
valuto uvaja vedno več držav članic. Evro temelji na finančni stabilnosti, ki
jo zagotavlja Evrosistem, to je ECB in nacionalne centralne banke držav
evroobmočja. Pri uvajanju nove denarne valute pa je zelo pomembno, da javnost
pozna prednosti evra kot ene in edine valute unije, na kateri temelji finančna
stabilnost evroobmočja. Ob uvajanju evra v Republiki Sloveniji je predlagani
zakon usmerjen predvsem k naslednjim trem temeljnim ciljem:
1. Omogočiti urejen prehod zamenjave valute; zamenjava
valute je za vsako državo pomemben mejnik v njeni zgodovini. Zamenjava valute
oziroma prevzem evra se dotakne vseh segmentov družbe, tako državljanov,
podjetij, finančnih institucij kot celotnega gospodarskega sistema države.
Zaradi navedenega mora biti ta prehod iz ene valute v drugo mehak, da ne
povzroči nepotrebnih težav subjektom na trgu. V Sloveniji bo sicer celovit
prehod valut urejen s krovnim zakonom o uvedbi evra, namen predlaganega zakona
pa je naravnan predvsem na segment zaščite in ozaveščanja potrošnikov v smislu
vrednotenja cen v evrih.
2. Postopno prilagajanje in priprava potrošnikov na
vrednotenje cen blaga in storitev v evrih; s predlaganim zakonom se želi
doseči, že pred uvedbo evra, seznanjanje predvsem najšibkejšega člena v
celotnem gospodarskem sistemu – potrošnikov. Eden temeljnih ciljev, ki jih želi
doseči predlagani zakon je privajanje potrošnikov na novo valuto in lažje
vrednotenje cen blaga in storitev v novi valuti. S predlaganim zakonom se
predvidevajo tri obdobja dvojnega označevanja cen, vse z namenom postopnega
navajanja potrošnikov na novo zakonito plačilno sredstvo.
V prvem t.i. fakultativnem obdobju, ki nastopi z dnem
začetka veljavnosti predlaganega zakona lahko podjetja označujejo cene v obeh
valutah. Ta možnost je bila sicer omogočena že sedaj, vendar, do uvedbe
predlaganega zakona ni bilo predpisano menjalno razmerje za preračunavanje
valut za dvojno označene cene. Predlagani zakon pa nalaga podjetju, v kolikor
se podjetje odloči za dvojno označevanje v t.i. fakultativnem obdobju, dolžnost
preračunavati cene za namen dvojnega označevanja po predpisanem menjalnem
tečaju (centralni paritetni tečaj ali tečaj zamenjave).
V drugem obdobju, obdobju t.i. informativnega dvojnega
označevanja cen, se nalaga vsem podjetjem dvojno označevati cene po centralnem
paritetnem tečaju. O informativnem dvojnem označevanju cen govorimo zaradi
tega, ker menjalni tečaj še ni fiksno določen, obstaja pa tudi možnost, da se
menjalno razmerje ob določitvi nepreklicnega tečaja zamenjave spremeni, vendar
to odstopanje ne odtehta učinka, ki se s tem doseže v smislu priprave
potrošnika na novo valuto.
Tretje obdobje je obdobje dvojnega označevanja cen. V tem
obdobju je tečaj zamenjave že določen kar pomeni, da ne bo več obstajala
možnost spremembe menjalnega tečaja, kot pri informativnem dvojnem označevanju.
Skozi ta obdobja načina dvojnega označevanja cen želi
predlagani zakon čimbolj pripraviti potrošnike na privajanje, vrednotenje in
uporabljanje nove valute kot plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji.
3. S primerljivostjo cen preprečiti zvišanje inflacije
zaradi uvedbe evra; namen in cilj predlaganega zakona je preko dvojnega
označevanja cen, ki omogoča potrošnikom nenehno kontrolo nad spremembami cen
vzpostaviti tak mehanizem, ki bi podjetjem pod krinko uvedbe nove valute
omogočil prekrito oziroma tiho povečanje cen blaga in storitev, ki pomeni
posledično zvišanje inflacije.
S predlaganimi zakonskimi rešitvami bo Slovenija dosegla
želene cilje in uvedla evro na mehek način prevzema nove valute, ki ne bo povzročal
večjih negativnih posledic različnim segmentom družbe, zlasti podjetjem in
potrošnikom.
3. Ocena finančnih posledic zakona na državni proračun in
druga javna finančna sredstva
Neposrednih finančni posledic sprejem predloga zakona na
državni proračun in druga javna finančna sredstva nima.
4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in
prilagojenost predlagane ureditve pravu EU
Pravo EU normativno
ne ureja načina dvojnega označevanja cen. Evropska Komisija je na države
članice Evrosistema pred prvo uvedbo evra naslovila le priporočila, ki izhajajo
iz dejstva, da je prehod tudi miselni proces, zato je potrebno javnost čim prej
začeti navajati na vrednosti v evrih. Dvojni prikaz cen Komisija priporoča za
bančne izpiske, prikaz cen v trgovini, cenike javnih družb, zavarovalnic in
javnih gospodarskih družb ter na dvojne prikaze na njihovih računih.
Priporočila določajo še obveznost zaokroževanja na najbližji cent ter pomen
dialoga z majhnimi podjetji. Uveljavljanje priporočil se mora začeti dovolj zgodaj
in mora biti predvsem v trgovini in storitvah postopno.
Avstrija je že leta
1999 sprejela zakon, ki ureja področje dvojnega označevanja cen in drugih
denarnih zneskov (Euro-Währungsangabengesetz – EWAG; Zvezni uradni list št. 110
z dne 22. julij 1999). Zakonska obveznost dvojnega označevanja cen je trajala
od 1. oktobra 2001 do 31. 12. 2001, torej tri mesece pred uvedbo evra kot
zakonitega plačilnega sredstva. Zakon je dajal zvezni Vladi možnost podaljšanja
tega obdobja z uredbo največ do 31. 12. 2002, če bi se to izkazalo za potrebno.
Zakon ureja
obveznost dvojnega navajanja denarnih zneskov za podjetja v poslovanju s
potrošniki, kot tudi za organe državne uprave, ko ti poslujejo s strankami. Podjetja
so dolžna navajati zneske v obeh valutah v ponudbah, predračunih, računih,
potrdilih o plačilu, pri oglaševanju, pri katerem je navedena prodajna cena,
kot tudi tam, kjer to obveznost določa kak drug zakon. Cene morajo biti
označene tako, da jih lahko povprečno pozoren potrošnik enostavno in nedvoumno
prebere, cena v šilingih pa mora biti postavljena levo od cene v evrih oziroma
nad njo. Na dobro vidnem mestu poleg blagajne pa mora biti navedeno obvestilo o
obračunskem tečaju, valuta, v kateri podjetje izstavi račun, ter seznam z vsemi
kovanci in bankovci v obeh valutah ter vrednostmi v drugi denominaciji.
Avstrijski zakon
določa tudi vrsto izjem od splošne ureditve dvojnega označevanja cen. Specialna
ureditev se nanaša na bencinske črpalke, kataloge, taksi službe, igre na srečo,
knjigarne, avtomate za blago in storitve, popuste, table za prikaz cen goriva,
mala podjetja, že pakirane izdelke s predpisano osnovno ceno, registrske
blagajne, izpiske računov in druga dokazila, uporabljena v plačilnem prometu.
Zakon daje tudi pooblastilo pristojnemu ministru, da s podzakonskim aktom
določi druge ustrezne ukrepe za primer, ko bi dvojno označevanje cen
predstavljalo nesprejemljivo tehnično ali gospodarsko obremenitev za podjetje.
V tretjem in četrtem delu zakona pa so določeni tudi nadzorni organi in
sankcije za kršitelje pravil o dvojnem označevanju cen.
Grčija je evro kot
zakonito plačilno sredstvo uvedla 1. 1. 2002, že leto pred tem pa je bil evro
uveden kot vrednostna enota in knjižni denar. Leta 2000 je bil sprejet zakon
št. 2842/2000 (Ur. l. 207/B/27.9.2000), ki določa dodatne ukrepe za
implementacijo uredb Sveta št. 1103/97, 974/98 in 2866/98, 15. člen pa določa
obveznost dvojnega označevanja cen. V obdobju od 1. 1. 2001 do 28. 2. 2002 so
vsa podjetja, ki so ponujala blago in storitve potrošnikom morala vse cene in
druge zneske, ki jih morajo plačati potrošniki, prikazovati v dveh valutah – v
evrih in v grških drahmah. Za majhna podjetja, ki zaposlujejo do 10 oseb, je
stopila ta obveznost v veljavo dva meseca pozneje, t. j. 1. 3. 2001. Prav tako
so podjetja morala ob blagajni izobesiti tabelo s primerjavo vrednosti
bankovcev in kovancev v obeh valutah.
Dvojno označene cene
in zneski so morali biti jasni in za potrošnika lahko berljivi. Zato je bilo
potrebno označevati zneske v obeh valutah s številkami enake velikosti in po
možnosti zneske najprej navajati v evrih in šele potem v grških drahmah.
Izjeme, za katere
predpisi o dvojnem označevanju cen niso veljali, so se nanašale na izvajalce
storitev, ki za izdajanje računov ne uporabljajo blagajn, ki so podprte z
računalniškim sistemom (npr. zdravniki, odvetniki itd.) ter na bencinske
črpalke, turistične urade, ki izdajajo vozovnice z elektronskimi sistemi in
taksiste.
Od 28. 2. 2002
naprej dvojno označevanje cen ni prepovedano, ni pa obvezno. Podjetja so se
lahko še naprej odločala zanj na prostovoljni osnovi.
Grški zakon je dal
pooblastilo ministru za razvoj oziroma drugemu pristojnemu ministru, da sprejme
podrobnejše ukrepe v zvezi z dvojnim označevanjem cen ali določi izjeme od
obveznosti le-tega, če bi praksa izvajanja zakona pokazala potrebo po tem.
Portugalska je
dvojno označevanje cen uredila z zakonom št. 132/2001, ki je bil objavljen v
Uradnem listu dne 24. 4. 2001. V njem je določila, da je dvojno označevanje cen
obvezno v obdobju od 1. 10. 2001 do 28. 2. 2002. V tem času morajo biti cene
blaga v maloprodaji ter cene storitev označene tako v evrih kot v escudosih, s
tem da je cena v evrih na vrhu oziroma na prvem mestu. Ta obveznost se nanaša
na označevanje cen na plakatih, etiketah, cenikih in letakih, kot tudi na vseh
ostalih podobnih sredstvih, vključno s sredstvi za oglaševanje blaga in
storitev.
Obe ceni morata biti
predstavljeni na enostaven, viden in berljiv način, ki ni dopuščal dvoma
potrošniku, ki je bil le delno pozoren na označeno ceno.
Naknadno določanje
izjem od dvojnega označevanja cen je bilo možno na podlagi dogovora med
Ministrstvom za finance, Ministrstvom za gospodarstvo in predstavniki
organizacij za zaščito potrošnikov. Izjeme so se lahko nanašale na podjetja z
manj kot desetimi zaposlenimi ali pa na primere, ko praktično ni bilo mogoče
izpeljati dvojnega označevanja ali pa bi to zahtevalo nesorazmerno visoke
stroške. V takih primerih je bilo mogoče določiti alternativne obveznosti, s
katerimi se doseže podoben učinek kot z dvojnim označevanjem cen. Zakon na
koncu določa še, da se stroški za izvedbo dvojnega označevanja cen ne smejo
zaračunati potrošnikom, za kršitve posameznih določb zakona pa predvideva tudi
sankcije.
5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona
Na podlagi analize stroškov podjetij ob uvedbi
informativnega dvojnega označevanja cen in stroškov ob zamenjavi nacionalne
valute za evre, ki je bila poslana predvsem trgovskim podjetjem, je bilo
ugotovljeno, da bodo skupni stroški uvedbe evra v trgovini na drobno znašali
5,8 mrd SIT oz. 0,55% ustvarjenega prihodka v letu 2003. Če poleg stroška
uvedbe evra štejemo še dodaten strošek dvojnega označevanja cen zaradi ene
spremembe valutnega razmerja, bi skupaj dobili strošek v višini 7,1 mrd SIT,
kar predstavlja 0,66% vseh ustvarjenih prihodkov v trgovini na drobno v letu
2003. Stroški, ki bi nastali zaradi spremembe valutnih razmerij znašajo namreč
v povprečju 0,12 odstotkov vseh prihodkov, oziroma 1,24 mrd Sit. Pri tem je
potrebno opozoriti, da tako opredeljen strošek za male družbe pomeni 1,12%
prihodka iz leta 2003, za srednje družbe 1,02% in za velike družbe 0,47%
ustvarjenega prihodka iz leta 2003.
Sprejem predlaganega zakona bo imel pozitivne posledice
pri uvajanju evra kot zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji.
Zakon bo imel razmeroma kratek rok veljavnosti, saj bo po končanem obdobju
uvajanja evra in dvojnega označevanja cen, zakon brez pravne veljave.
II. BESEDILO ČLENOV
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja obveznost dvojnega in informativnega dvojnega označevanja
cen blaga in storitev, ki jih podjetja ponujajo potrošnikom v času uvajanja
evra kot zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji.
2. člen
(namen zakona)
Namen dvojnega in informativnega dvojnega označevanja cen je:
1. omogočiti urejen prehod zamenjave denarne enote
Republike Slovenije;
2. postopno prilagajanje in priprava potrošnikov na
vrednotenje cen blaga in storitev v evrih;
3. s primerljivostjo cen preprečiti zvišanje inflacije
zaradi uvedbe evra.
3. člen
(definicije pojmov)
Posamezni izrazi,
uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
- »potrošnik« je fizična oseba, ki pridobiva ali
uporablja blago in storitve za namene izven svoje poklicne ali pridobitne
dejavnosti;
- »podjetje« je pravna ali fizična oseba, ki opravlja
dejavnost ponujanja blaga in storitev, ne glede na pravnoorganizacijsko obliko
ali lastninsko pripadnost. Obveznosti, ki jih ima po tem zakonu podjetje, se
nanašajo tudi na zavode in druge organizacije oziroma fizične osebe, ki
zagotavljajo potrošnikom blago in storitve;
- »navajanje dveh valut« pomeni hkratno označevanje cen
blaga in storitev v tolarjih / stotinih (v nadaljnjem besedilu: tolarjih) in v
evrih / centih (v nadaljnjem besedilu: evrih);
- »vodilna valuta« je do dneva uvedbe evra kot denarne
enote Republike Slovenije tolar, od dneva uvedbe evra kot denarne enote
Republike Slovenije pa evro;
- »druga valuta« je valuta, ki se v obdobju dvojnega in
informativnega dvojnega označevanja cen uporablja za primerjavo cen glede na
vodilno valuto;
- »centralni paritetni tečaj« je menjalni tečaj, določen
ob vstopu Republike Slovenije v ERM II (1 evro = 239,640 tolarjev);
- »tečaj zamenjave« je nepreklicno in trajno menjalno
razmerje med tolarjem in evrom, ki ga določi Svet EU v skladu s členom 123(5)
Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe,
št. 7/04);
- »informativno dvojno označevanje cen« pomeni hkratno
označevanje cen blaga in storitev v tolarjih in v evrih po centralnem
paritetnem tečaju;
- »dvojno označevanje cen« pomeni hkratno označevanje cen
blaga in storitev v tolarjih in v evrih v skladu s tečajem zamenjave;
- »obračunska tabela« je primerjalni prikaz tipičnih cen
ali zneskov v vodilni valuti v razmerju do druge valute;
II. NAVAJANJE DVEH VALUT
4. člen
(informativno dvojno označevanje cen)
(1) Obdobje informativnega dvojnega označevanje cen se začne 1. marca 2006
in konča na dan določitve tečaja zamenjave. Za preračunavanje valut se
uporablja centralni paritetni tečaj. Podjetje mora potrošnika na vidnem mestu
obvestiti, da so cene v drugi valuti preračunane po centralnem paritetnem
tečaju.
(2) Podjetja, ki dvojno označujejo cene že pred 1. marcem
2006, morajo za preračunavanje označenih cen upoštevati določbo prejšnjega
odstavka.
5. člen
(dvojno označevanje cen)
(1) Obdobje dvojnega označevanja cen se začne na dan določitve tečaja
zamenjave in konča šest mesecev po uvedbi evra. V tem obdobju se za
preračunavanje valut uporablja tečaj zamenjave.
(2) Način izvedbe dvojnega označevanja cen, ki je v
uporabi do dneva uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije, se
uporablja tudi za obdobje po uvedbi evra.
6. člen
(način dvojnega označevanja cen blaga in storitev)
(1) Podjetja morajo prodajne cene za blago in storitve, ki jih ponujajo potrošnikom
označevati v obdobju dvojnega in informativnega dvojnega označevanja cen v obeh
valutah. Dvojno označene cene, preračunane po informativnem tečaju in tečaju
zamenjave, v obdobju pred prevzemom evra kot denarne enote Republike Slovenije,
so informativne narave.
(2) Cene za blago in storitve, ki jih podjetja ponujajo
potrošnikom, morajo biti označene na način, ki je določen v Pravilniku o načinu
označevanja cen blaga in storitev (Uradni list RS, št. 63/99, 27/01 in 65/03, v
nadaljnjem besedilu: pravilnik). Določbe pravilnika se smiselno uporabljajo
tudi za označevanje cen blaga in storitev v drugi valuti.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek v obeh valutah ni
potrebno označiti:
- cene za enoto izdelka (kilogram, liter, meter,
kvadratni meter, kubični meter, kos ali drugačno posamično enoto), ampak se v
obeh valutah označi samo prodajna cena;
- zneskov na izpiskih tehtnic (potrošne enote s
spremenljivo vsebino), ampak se prodajna cena lahko navede samo v vodilni
valuti;
- zneskov na digitalnih prikazovalnikih cen (na primer
displayi, totemi), ampak se prodajna cena lahko navede samo v vodilni valuti.
(4) Dvojno označene cene morajo biti označene tako, da
jih potrošnik enostavno in nedvoumno prebere in primerja med seboj. Označene
cene v drugi valuti ne smejo odstopati od označenih cen v vodilni valuti glede
parametrov, ki pritegnejo potrošnikovo pozornost (velikost številk,
poudarjenost tiska in podobno).
7. člen
(izjeme)
Na način, določen v prejšnjem členu, ni potrebno označevati cen v
naslednjih primerih ponujanja blaga in storitev:
1. bencinske črpalke: Na bencinskih črpalkah mora biti na avtomatih za
točenje goriva ali v njihovi neposredni bližini navedena cena za en liter
goriva v obeh valutah in menjalni tečaj. V evrih navedena cena za en liter
goriva mora imeti tri decimalna mesta.
2. katalogi: Podjetja, ki ponujajo blago in storitve
preko katalogov, lahko izpolnijo zahteve iz tega zakona tudi tako, da v
katalogu navedejo cene samo v vodilni valuti na datum izida kataloga. Katalogu
morajo dodati menjalni tečaj in cenik z navedbo vseh cen iz kataloga v obeh
valutah v naraščajočem vrstnem redu. V katalogu mora biti navedeno, na kakšen
način se zaradi spremembe menjalnega tečaja ob določitvi tečaja zamenjave
preračunajo cene v navedenih valutah.
3. oddelki mesnice, ribarnice, delikatese in kruha: Na
oddelkih mesnice, ribarnice, delikatese in kruha se lahko izpolnijo zahteve iz
tega zakona tudi tako, da je na vidnem mestu cenik za vso blago v obeh valutah.
4. prodajni avtomati za blago in storitve: Prodajni
avtomati za blago in storitve morajo imeti na vidnem mestu menjalni tečaj in
cenik z vsemi cenami za blago in storitve v obeh valutah.
5. prodaja knjig in drugih založniških izdelkov: Pri
prodaji knjig in drugih založniških izdelkov mora biti na vidnem mestu označen
menjalni tečaj in obračunska tabela, na kateri so navedeni zneski najmanj
tridesetih najbolj tipičnih cen knjig oziroma drugih založniških izdelkov po
izbiri prodajalca v naraščajočem vrstnem redu v obeh valutah.
6. igre na srečo: Podjetja, ki sprejemajo vplačila za
igre na srečo ali opravljajo druge storitve v zvezi s katerokoli igro na srečo,
morajo imeti na prodajnih mestih in na avtomatih z igrami na srečo na vidnem
mestu menjalni tečaj in cenik v obeh valutah.
7. mala podjetja: Podjetja, ki opravljajo trgovinsko
dejavnost in zaposlujejo največ deset oseb, lahko v prodajalni, v kateri je
istočasno največ pet zaposlenih, obvezno navajanje dveh valut izvajajo drugače,
kot to določa šesti člen tega zakona. To storijo z ukrepi, ki omogočajo
potrošniku preračunavanje in primerjanje zneska v tolarjih in evrih ter še
posebej z uporabo cenikov ali obračunskih tabel.
8. člen
(pooblastilo ministru)
V kolikor bi dvojno in informativno dvojno označevanje cen predstavljalo
nesprejemljivo tehnično ali gospodarsko obremenitev in nesorazmerno visoke
stroške za podjetja zaradi vrste ali načina ponujanja blaga ali storitev, lahko
minister ali ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister) pristojen za gospodarstvo
s podzakonskim aktom določi druge ustrezne ukrepe, s katerimi se doseže namen
tega zakona.
9. člen
(preračunavanje in zaokroževanje)
(1) Menjalni tečaj je določen kot število s šestimi značilnimi mesti. Pri
preračunavanju tolarjev v evre se v obdobju informativnega dvojnega označevanja
cen uporablja centralni paritetni tečaj.
(2) Denarni zneski, ki jih je potrebno plačati ali
vknjižiti potem, ko je bil znesek zaokrožen v enote evra ali tolarja, se
zaokrožijo na najbližji cent oziroma stotin. Če je rezultat preračunavanja
znesek, ki je točno na sredini, se ta zaokroži navzgor.
10. člen
(izstavitev računa)
(1) Podjetje mora pri
izstavitvi računa za blago ali storitve navesti obe valuti le za končno vsoto.
(2) Podjetja, ki za izstavljanje računov uporabljajo
paragonske bloke ali blagajne, ki niso podprte z računalniškim sistemom, lahko
na računu navedejo končni znesek le v vodilni valuti. Potrošnik lahko zahteva,
da se mu ročno pripiše končni znesek na račun tudi v drugi valuti.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka v
medkrajevnem avtobusnem prometu na račun ni potrebno pripisati končnega zneska
v drugi valuti.
(4) Če podjetje za plačilo blaga ali storitev posluje
prek položnic, mora biti končni znesek naveden v obeh valutah samo na računu,
znesek na položnici pa je lahko naveden samo v vodilni valuti.
III. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
11. člen
(pristojnost)
Za inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona je pristojen Tržni inšpektorat Republike
Slovenije.
IV. KAZENSKE DOLOČBE
12. člen
(globe)
(1) Samostojni
podjetnik posameznik se kaznuje za prekršek z globo 200.000 tolarjev, pravna
oseba pa z globo 300.000 tolarjev, če:
1. na vidnem mestu ne obvesti potrošnika, da so cene v
drugi valuti preračunane po centralnem paritetnem tečaju, kot je določeno v 4.
členu tega zakona.
2. pri preračunavanju valut za namen dvojnega označevanja
cen ne uporablja menjalnega tečaja, ki je določen v 4. in 5. členu v zvezi s
prvim odstavkom 9. člena tega zakona;
3. ne označi cen na način, kot je to določeno v 6. in 7.
členu tega zakona;
4. denarnih zneskov ne zaokrožuje na način, kot je to določeno
v drugem odstavku 9. člena tega zakona;
5. ne izstavi računa, kot je to določeno v 10. členu tega
zakona.
(2) Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje
posameznik, odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
13. člen
(prehodno obdobje ob določitvi tečaja zamenjave)
Podjetja lahko označujejo
cene, preračunane po centralnem paritetnem tečaju, še štirinajst dni po
določitvi tečaja zamenjave, vendar ne dlje kot do dneva uvedbe evra kot denarne
enote Republike Slovenije.
14. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV
K 1. členu
Ta člen določa vsebino predlaganega zakona. Določa
obveznost dvojnega in informativnega dvojnega označevanja cen blaga in
storitev, ki jih podjetja ponujajo potrošnikom v času uvajanja evra kot
zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji.
K 2. členu
Drugi člen opredeljuje namen predlaganega zakona, da se v
Republiki Sloveniji omogoči urejen prehod zamenjave valute, postopno
prilagajanje in priprava potrošnikov na vrednotenje cen blaga in storitev v
evrih ter s primerljivostjo cen preprečiti zvišanje inflacije zaradi uvedbe
evre.
Kot izhaja iz izkušenj drugih držav članic Evropske unije
je prehod tudi miselni proces, zato je potrebno širšo javnost čim bolje
privajati na vrednosti v evrih. Zlasti pomemben segment, v smislu navajanja na
vrednotenje cen v evrih, so potrošniki, ki se vsakodnevno srečujejo s
kupovanjem dobrin. Hkrati pa se z dobrim informiranjem potrošnikov o novi
vrednosti valute, cene blaga in storitev najbolje spremljajo in nadzorujejo,
kar preprečuje tihe podražitve in s tem inflacijo.
K 3. členu
Opredeljeni pojmi za namene tega zakona omogočajo lažje
razumevanje definiranih pojmov in ustrezno seznanjenost uporabnikov tega
zakona. Hkrati se z definicijami pojmov odpravljajo morebitne nejasnosti in
posledično različne interpretacije uporabljenih pojmov.
K 4. členu
Predlagani člen določa obdobje informativnega dvojnega
označevanja cen. Za preračunavanje valut se uporablja centralni paritetni
tečaj, ki je bil določen ob vstopu Republike Slovenije v ERM II. Naveden tečaj
se uporablja le za dvojno označevanje cen s katerim se potrošniki navajajo na
vrednost blaga in storitev v evrih. Da ne bi prihajalo do nesoglasij in
nepotrebnih težav med podjetji in potrošniki, morajo podjetja potrošnike na
vidnem mestu obvestiti, da so cene v drugi valuti preračunane po centralnem paritetnem
tečaju.
Drugi odstavek določa, da morajo podjetja, ki dvojno
označujejo cene že pred obveznim oziroma predpisanim obdobjem za preračunavanje
valut uporabljati centralni paritetni tečaj, predvsem z namenom, da ne bi
prihajalo do razlik med podjetji pri uporabi menjalnega tečaja pri označevanju
cen. Podjetja, ki imajo tovrstno prodajno strategijo za konkurenčno prednost,
so lahko cene dvojno označevala že v preteklosti, vendar so si menjalno
razmerje med valutami določala sama.
K 5. členu
Z dnem, ko Svet EU v skladu s členom 123 (5) Pogodbe o
Evropski Skupnosti, določi nepreklicno menjalno razmerje med tolarjem in evrom,
t.i. tečaj zamenjave, se začne obdobje dvojnega označevanja cen. V tem obdobju
je menjalno razmerje določeno kot fiksno. S tem je zagotovljeno, da se cene
zaradi spremembe menjalnega tečaja ne bodo več spreminjale, saj bo menjalno
razmerje ostalo nespremenjeno tudi, ko bo evro postal nacionalna valuta
Republike Slovenije. Obdobje dvojnega označevanja cen se začne pred dnevom
uvedbe evra v času, ko je evro še druga valuta, za primerjavo cen glede na
tolar in traja tudi v času, ko postane evro že vodilna valuta, tolar pa se
uporablja le še za primerjavo cen.
Drugi odstavek tega člena omogoča podjetjem, da ohranijo
sistem oziroma način izvedbe dvojnega označevanja cen enak tudi v obdobju po
prevzemu evra kot denarne enote Republike Slovenije. Pod pojmom način izvedbe
je mišljena postavitev oziroma vrstni red označevanja cen v obeh valutah. V
primeru, da podjetje v obdobju pred uvedbo evra, ko je tolar vodilna valuta,
cene dvojno označuje tako, da je cena v tolarjih postavljena na prvo mesto,
lahko v obdobju po prevzemu evra ohrani nespremenjen vrstni red postavitve cen.
K 6. členu
V tem členu se podrobneje določa na kakšen način morajo
podjetja v obdobju dvojnega in informativnega dvojnega označevanja cen označiti
cene blaga in storitev v obeh valutah. Predlagani člen generalno ne ureja
načina označevanja cen, ampak zgolj napotuje na uporabo Pravilnika o načinu
označevanja cen blaga in storitev (Uradni list RS, št. 63/99, 27/01 in 65/03, v
nadaljnjem besedilu: pravilnik), kjer je način označevanja cen blaga in
storitev "de lege lata" že določen. Predlagani člen pa vendarle
vsebuje posamezne določbe, ki način označevanja cen, zaradi posebnosti dvojnega
označevanja cen ureja drugače in v nekaterih določbah dopolnjuje, spreminja ali
derogira pravilnik.
Predlagan drugi stavek pojasnjuje, da so v obdobju od
uveljavitve zakona do dneva uvedbe evra označene cene v evrih, preračunane po
centralnem paritetnem tečaju in tečaju zamenjave, informativne narave. Ta
določba je pomembna za poslovanje podjetij z nerezidenti, ki v tem obdobju
plačujejo v evrih. Ta določba obvešča te potrošnike, da lahko prihaja do razlik
glede na označeno ceno v evrih in plačano ceno v evrih, saj si podjetja za
plačilo v evrih lahko obračunajo tudi stroške menjave valut.
Določba iz drugega odstavka dopolnjuje s pravilnikom
določen način označevanja cen in sicer tako, da se določbe pravilnika smiselno
uporabljajo tudi za označevanje cen v drugi valuti.
Zaradi tehničnih težav ali nesorazmerno visokih stroškov
za podjetja, ki bi onemogočala dosledno uporabo določb pravilnika so v tretjem
odstavku tega člana določene posamezne omilitve zahtev glede dvojnega
označevanja cen.
Četrti odstavek tega člena določa, da morajo biti dvojno
označene cene označene tako, da jih potrošnik enostavno in nedvoumno prebere in
primerja med seboj. Namen te določbe je, da so tudi cene v drugi valuti dobro
vidne, saj jih le tako lahko potrošnik primerja med seboj, kar je tudi namen
predlagane zakonske ureditve.
K 7. členu
Sedmi člen predvideva izjeme glede splošnih (generalnih)
zahtev (pravil) predlaganega zakona, za tista podjetja, ki ponujajo blago in
storitve na specifičen način in bi jim zaradi tega nastala nesorazmerna
ekonomska škoda oziroma bi bilo tovrstno označevanje cen tehnično neizvedljivo.
S predlaganimi zahtevami za izjeme se kljub splošnemu odpustku skuša doseči
vsaj minimalen učinek in namen tega zakona.
bencinske črpalke
Predlagana izjema za bencinske črpalke se nanaša zgolj za
dvojno označevanje cen za točenje goriva. Za vse drugo blago in storitve, ki
jih podjetja ponujajo na bencinskih črpalkah navedena izjeme ne velja. Izjema
je predvidena zaradi tehnične neizvedljivosti prikazovalnika na avtomatih za
točenje goriva, ki ne omogočajo prikazovanja cen v obeh valutah. Kljub
navedenemu mora biti na avtomatih za točenje goriva ali v njihovi neposredni bližini
označena cena za en liter goriva v obeh valutah. Cena v obeh valutah mora biti
označena za vse vrste goriv (neosvinčen 95 oktanski motorni bencin, plinsko
olje D2, kurilno olje ELKO, itd.), ki se točijo iz posameznega avtomata za
točenje goriva. Zaradi razmeroma nizke cene enote goriva v evrih glede na
veliko količino enot, ki jih potrošnik ob enkratnem nakupu kupi, je pomembno,
da je cena na enoto goriva v evrih zaokrožena na tri decimalna mesta (npr. če
en liter neosvinčenega 95 oktanskega motornega bencina stane 214,40 tolarjev
kar znaša, v primeru, da uporabimo centralni paritetni tečaj, 0,895 evra).
katalogi
V ta segment so v vključena podjetja, ki prodajajo blago
ali storitve neposredno preko katalogov. Podjetjem, ki se ukvarjajo s kataloško
prodajo, je zaradi preglednosti kataloga omogočeno, da v katalogu navedejo cene
samo v vodilni valuti, ki se uporablja na datum izida kataloga. Cene v vodilni
valuti so vezane na datum izida kataloga, ker kataloška prodaja zahteva daljšo
pripravo in obsega velike naklade. Pripravljati in tiskati se začne veliko pred
samim izidom kataloga, zato ni mogoče vedeti ali bo v tem času nepreklicen
menjalni tečaj že znan, ali pa se bo še vedno uporabljal informativni,
centralni paritetni tečaj. Katalogu morajo dodati menjalni tečaj in cenik z
navedbo vseh cen iz kataloga v obeh valutah v naraščajočem vrstnem redu. Ta
določba nalaga podjetjem, da v že natiskan katalog ob izidu priložijo
obvestilo, po katerem tečaju (centralni paritetni tečaj ali tečaj zamenjave) so
preračunane cene in cenik, v obeh valutah za vse cene v katalogu v naraščajočem
vrstnem redu. Npr. označi se najnižja cena izdelka v vodilni valuti in ob njej
preračun cene v drugi valuti do najvišje cene izdelka. V katalogu mora biti
navedena tudi klavzula, ki obvešča potrošnika na kakšen način se zaradi
spremembe menjalnega tečaja ob določitvi tečaja zamenjave preračunajo cene v
navedenih valutah.
oddelki mesnice, ribarnice, delikatese in kruha
Na oddelkih mesnice, ribarnice, delikatese in kruha se
lahko izpolnijo zahteve iz tega zakona tudi tako, da je na vidnem mestu cenik
za vso blago v obeh valutah. Ker so izdelki kot so meso, ribe, delikatese, kruh
in drugi pekovski izdelki nameščeni na mestih, kjer zaradi obilice različnih
izdelkov na majhnem prostoru in načina označevanja teh izdelkov (jahači) ni
dovolj prostora, da bi bili izdelki označeni z dvojnimi cenami oziroma bi to
pomenilo, da se ne da ugotoviti kateri izdelek je označen s katero dvojno ceno,
se za ta mesta in za te izdelke dovoljuje izjema. Izdelki morajo biti označeni
samo s ceno v vodilni valuti, vendar pa mora biti na tem mestu tudi cenik za
vse izdelke v obeh valutah.
prodajni avtomati za blago in storitve
Prodajni avtomati za blago in storitve morajo imeti na
vidnem mestu menjalni tečaj in cenik z vsemi cenami za blago in storitve v obeh
valutah. Gre za to, da so cene za posamezne izdelke ali storitve, ki jih
ponujajo prodajni avtomati prikazane na posebnih prikazovalnikih za posamezen
izdelek ali storitev. Zaradi tehnične neizvedljivosti, da bi tovrstni
prikazovalniki lahko prikazali dve ceni, predlagana določba omogoča da so vse
cene v obeh valutah na ceniku.
prodaja knjig in drugih založniških izdelkov
Izjema se predlaga zaradi obilice različnih izdelkov na
prodajnem mestu (npr. na knjižni polici) in bi lahko prihajalo do dvoumnosti
katera cena sodi h katerem izdelku. Drugi razlog pa je način označevanja cen
knjig in drugih založniških izdelkov, saj so cene ponavadi napisane ali celo že
natisnjene na tak izdelek in bi zamenjava tečaja pomenila nesorazmerno veliko
dela za spreminjanje označenih cen izdelkov. Za zadostitev namena tega zakona
se kljub izjemi predlaga cenik na katerem mora biti najmanj 30 najbolj tipičnih
cen knjig in drugih založniških izdelkov v obeh valutah. Kriterij za določitev
najbolj tipičnih cen knjig se prepušča presoji prodajalca. Prodajalec lahko
izbere najbolj tipične cene knjig glede na najbolj prodajane knjige, katerih
ima največ v svoji prodajalni ali tiste ki so najbolj prepoznavne.
igre na srečo
Podjetja, ki sprejemajo vplačila za igre na srečo ali
opravljajo druge storitve v zvezi s katerokoli igro na srečo, predlagana
ureditev nalaga, da morajo imeti na prodajnih mestih in na avtomatih z igrami
na srečo na vidnem mestu menjalni tečaj in cenik v obeh valutah.
mala podjetja
Predlagana določba ureja mala podjetja, ki so za namen
tega zakona tudi definirana. Gre za podjetja, ki opravljajo trgovinsko
dejavnost in zaposlujejo največ deset oseb, pri čimer je v prodajalni istočasno
največ pet zaposlenih. Navedenim malim podjetjem se omogoča, da zasledovane
namene tega zakona dosežejo z drugimi ustreznimi ukrepi. Ker se tovrstna izjema
nanaša samo na trgovinsko dejavnost, morajo mala podjetja, ki poleg trgovinske
dejavnosti opravljajo še kakšno drugo dejavnost, za to dejavnost upoštevati
splošne določbe predlaganega zakona. Kot primerna ukrepa, s katerim podjetja
omogočajo potrošnikom preračunavanje in primerjanje zneska v tolarjih in evrih,
sta posebej omenjena uporaba cenikov ali obračunskih tabel. Pri obračunskih
tabelah se za vsako vrsto artiklov izbere nekaj najbolj tipičnih cen ali
zneskov v vodilni valuti v razmerju do druge valute, npr. na oddelku s sadjem
se izbere nekaj vrst sadja, na oddelku s pijačami nekaj najbolj tipičnih pijač
itd.
K 8. členu
Predlagan člen je predviden za vse tiste situacije, ki
jih sicer predlog tega zakona ni zajel, se pa morebiti bodo pokazale po
uveljavitvi tega zakona in bi lahko povzročile podjetjem, zaradi vrste ali
načina ponujanja blaga ali storitev, tehnično ali gospodarsko obremenitev in
nesorazmerno visoke stroške. V ta namen se predlaga pooblastilo ministru, da
hitro ukrepa in s podzakonskim aktom uredi posamezen segment dvojnega
označevanja cen.
K 9. členu
Menjalna razmerja med nacionalno valuto in evrom so
določena na način, kjer je vsaka nacionalna valuta izražena z osnovno enoto
mere, 1 evro, in se zapiše natančno s šestimi značilnimi številkami (1 evro =
239,640 tolarjev). Potrebno je omeniti, da je pri preračunu nacionalne valute v
evro strogo prepovedano uporabljati inverzna menjalna razmerja. Inverzno
menjalno razmerje je preračunano na enak način kot navadno razmerje le, da se
pri tem razmerju izrazi tolarska vrednost v evrski, in sicer je ob uporabi centralnega
paritetnega tečaja inverzno razmerje med tolarjem in evrom enako 1 tolar =
0,00417 evra. Prepoved uporabe inverznih menjalnih razmerij je določena, ker
lahko vodi do pomembnih razlik pri preračunavanju.
Pri preračunavanju tolarjev v evre se v obdobju
informativnega dvojnega označevanja cen uporablja centralni paritetni tečaj, ki
je bil določen ob vstopu Slovenije v ERM II in sicer 1 evro = 239,640 tolarjev.
Pravila zaokroževanja določajo, da se pri preračunu
nacionalne valute v evro upoštevata največ dve decimalni mesti, oziroma mora
biti zaokroževanje določeno na cent natančno (1000 tolarjev = 4,17 evra), če je
znesek pri preračunavanju točno na sredini, se ta zaokroži navzgor. Pri
preračunavanju vrednosti iz evra v nacionalno valuto pa se uporabljajo
posebnosti denarne enote v vsaki državi članici EU. V skladu s tem se zneski v
nacionalni valuti zaokrožijo na najbližjo podenoto, v Sloveniji na stotin.
K 10. členu
Podjetje mora pri izstavitvi računa za blago ali storitve
navesti obe valuti le za končno vsoto. To določilo je pomembno predvsem zato,
ker v primeru, ko so cene posameznih proizvodov označene v dveh valutah, hkrati
pa je v dveh valutah izražena tudi vsota posameznih proizvodov, se končna
zneska preračunana v evre preko tolarske vsote in preko evrske vsote le redko
ujemata, in sicer zaradi pravil zaokroževanja. Celotna razlika, ki nastane
zaradi zaokroževanja, lahko znaša največ polovico najmanjše enote tiste valute
v katero so posamezni zneski pretvorjeni, pomnoženi s številom proizvodov, ki
je zajeta v košarici. Tako se lahko teoretično napaka zaradi zaokroževanja
povečuje s povečevanjem velikosti košarice. Čeprav v praksi do tega verjetno ne
bi pogosto prihajalo, saj v večini primerov razlika varira od pozitivnih do
negativnih števil, kar pomeni, da se zneski med seboj izničijo, je potrebno
izključiti možnost zavajanja potrošnikov z dvema različnima preračunoma.
Podjetja, ki za izstavljanje računov uporabljajo
paragonske bloke ali blagajne, ki niso podprte z računalniškim sistemom, lahko
na računu navedejo končni znesek le v vodilni valuti. Potrošnik pa lahko
zahteva, da se mu končni znesek na računu ročno pripiše tudi v drugi valuti. Ne
glede na določbo, ki opredeljuje obveznost podjetja, da na zahtevo potrošnika
končni znesek na računu ročno pripiše tudi v drugi valuti, pri medkrajevnem
avtobusnem prometu tega ni potrebno storiti.
Če podjetje za plačilo blaga ali storitev posluje prek
položnic, mora biti končni znesek naveden v obeh valutah samo na računu, znesek
na položnici pa je lahko naveden samo v vodilni valuti, saj je namen zakona
izpolnjen tudi s tem, da so cene dvojno označene le na specifikaciji računa.
K 11. členu
Predlagan člen določa organ, ki je pristojen za nadzor nad
izvajanjem zakona.
K 12. členu
Predlagan člen predvideva globe za kršitev posameznih
določb zakona. Predvidene globe so usklajene z zakonom, ki ureja prekrške.
K 13. členu
Predlagana prehodna določba se navezuje na predlagan 5.
člen zakona in daje podjetjem 14- dnevno prehodno obdobje ob določitvi tečaja
zamenjave, v katerem morajo dvojno označene cene preračunati glede na določen
tečaj zamenjave.
K 14. členu
Predlagan člen določa začetek veljavnosti zakona.
Opomba: Predlagatelj ni predložil besedila Izjave o
skladnosti predloga zakonskega in podzakonskega akta s pravnim redom EU v
predpisani elektronski obliki, zato je vidna v skenirani obliki.
Zadnja sprememba: 27.07.2005 |
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi
zakonov |