|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
Zakoni in akti
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Besedilo
Z A K O N
O UVELJAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV (ZUPJS)
Ta zakon določa vrste denarnih prejemkov, subvencij in plačil (v nadaljnjem
besedilu: pravica iz javnih sredstev), o katerih se odloča po tem zakonu, meje
dohodkov, ki se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki so
odvisne od materialnega položaja, enoten način ugotavljanja materialnega
položaja, višino določenih pravic iz javnih sredstev in postopek njihovega
uveljavljanja.
Pravice iz javnih sredstev po tem zakonu se uveljavljajo po načelih enotnosti,
pravične razdelitve javnih sredstev, ekonomičnosti, ciljne usmerjenosti
prejemkov in po načelu spoštovanja človekovega dostojanstva.
Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. izvajalka ali izvajalec (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) – vrtec pri
znižanju plačila vrtca; vzgojno-izobraževalni zavod pri subvenciji malice za
učence in dijake in pri subvenciji kosila za učence; prevoznik pri subvenciji
prevozov za dijake in študente; lastnik stanovanja pri subvenciji najemnine
neprofitnega najemnega stanovanja, namenskega najemnega stanovanja, bivalne
enote; najemnik pri subvenciji tržnega najemnega ali hišniškega stanovanja;
izvajalec socialnovarstvenih storitev pri oprostitvi plačil socialnovarstvenih
storitev; občina pri prispevku k plačilu sredstev, namenjenih plačilu
družinskega pomočnika;
2. upravičenka ali upravičenec (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) – oseba, ki
je upravičena do posamezne pravice iz javnih sredstev sama ali skupaj z drugimi
osebami;
3. pravica iz javnih sredstev – pravica, ki je odvisna od materialnega položaja
osebe, o kateri po tem zakonu odločajo centri za socialno delo in ki se izplačuje
iz proračuna države ali lokalne skupnosti;
4. oseba – oseba, katere materialni položaj se upošteva po tem zakonu in je
stranka v postopku;
5. vlagateljica ali vlagatelj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) – oseba, ki
vloži vlogo za uveljavljanje pravice iz javnih sredstev, do katere je
upravičena sama ali skupaj z drugimi osebami oziroma je na vlogi navedena kot
vlagatelj;
6. štipendistka ali štipendist (v nadaljnjem besedilu: štipendist) –
upravičenec do državne štipendije in upravičenec do Zoisove štipendije, če
prejema tudi dodatek glede na dohodek v družini;
7. program – vzgojni, izobraževalni ali študijski program.
(1) Pravica iz javnih sredstev se dodeli, kadar dohodek osebe ne dosega meje
dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev določa ta zakon, in
kadar so izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo
posamezno pravico.
(2) Višina pravice iz javnih sredstev je določena s predpisi, ki urejajo
posamezno pravico iz javnih sredstev, če ni s tem zakonom določeno drugače.
Centri za socialno delo odločajo po tem zakonu o pravici do naslednjih denarnih
prejemkov:
1. otroškega dodatka po zakonu, ki ureja družinske prejemke (v nadaljnjem
besedilu: otroški dodatek);
2. denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke (v
nadaljnjem besedilu: denarna socialna pomoč);
3. varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke (v
nadaljnjem besedilu: varstveni dodatek);
4. državne štipendije po zakonu, ki ureja štipendiranje (v nadaljnjem besedilu:
državna štipendija).
Centri za socialno delo odločajo po tem zakonu o pravici do naslednjih
subvencij in plačil:
1. znižanju plačila za programe vrtcev po zakonu, ki ureja predšolsko vzgojo (v
nadaljnjem besedilu: znižano plačilo vrtca);
2. dodatni subvenciji malice za učence in dijake po zakonu, ki ureja šolsko
prehrano (v nadaljnjem besedilu: subvencija malice za učence in dijake);
3. subvenciji kosila za učence po zakonu, ki ureja šolsko prehrano (v
nadaljnjem besedilu: subvencija kosila za učence);
4. subvenciji prevozov za dijake in študente po zakonu, ki ureja organizacijo
in financiranje vzgoje in izobraževanja, in po zakonu, ki ureja visoko šolstvo
(v nadaljnjem besedilu: subvencija prevozov za dijake in študente);
5. oprostitvi plačil socialnovarstvenih storitev po zakonu, ki ureja socialno
varstvo (v nadaljnjem besedilu: oprostitev plačila socialnovarstvenih
storitev);
6. prispevku k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic
družinskega pomočnika po zakonu, ki ureja socialno varstvo (v nadaljnjem
besedilu: prispevek k plačilu družinskega pomočnika);
7. subvenciji najemnine neprofitnega najemnega stanovanja, namenskega najemnega
stanovanja, bivalne enote, tržnega najemnega in hišniškega stanovanja po
zakonu, ki ureja stanovanjska razmerja (v nadaljnjem besedilu: subvencija
najemnine);
8. pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev po
zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: pravica do
kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev);
9. pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za
državljane Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
ki niso zavarovanci iz drugega naslova po zakonu, ki ureja zdravstveno
zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: pravica do plačila prispevka za obvezno
zdravstveno zavarovanje).
II. VRSTNI RED UVELJAVLJANJA PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV
7. člen
Denarne prejemke iz 5. člena tega zakona vlagatelj uveljavlja
po naslednjem vrstnem redu:
1. otroški dodatek;
2. denarna socialna pomoč;
3. varstveni dodatek;
4. državna štipendija.
(1) Če vlagatelj ne upošteva vrstnega reda iz prejšnjega člena, ga center za
socialno delo opozori na vrstni red in na posledice njegovega neupoštevanja.
(2) Če vlagatelj kljub opozorilu na vlogi uveljavlja denarni prejemek iz 5. člena tega zakona v nasprotju z vrstnim redom iz prejšnjega
člena, ga center za socialno delo upošteva v višini, kot če bi bil ta denarni
prejemek dodeljen.
(3) Obličnost in rok za opozorilo, navedeno v prejšnjem odstavku, določi
minister, pristojen za socialno varstvo, v podzakonskem aktu, ki bo sprejet za
izvedbo zakona.
III. NAČIN UGOTAVLJANJA MATERIALNEGA POLOŽAJA
9. člen
Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se pri ugotavljanju materialnega
položaja upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje.
1. Osebe ki se upoštevajo poleg vlagatelja
10. člen
(1) Poleg vlagatelja se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo
naslednje osebe:
1. zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki
je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih
posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v
registrirani istospolni partnerski skupnosti;
2. otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnje točke dolžni
preživljati po zakonu.
(2) Če je vlagatelj oseba iz 2. točke prejšnjega odstavka, se poleg njega pri
ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo:
1. starši oziroma eden izmed staršev, ki mu je vlagatelj dodeljen v varstvo in
vzgojo, in oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski ali zunajzakonski
skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v
pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali v registrirani istospolni
partnerski skupnosti;
2. bratje in sestre oziroma pastorki, ki so jih osebe iz prejšnje točke dolžne
preživljati po zakonu, ki ureja družinska razmerja.
(3) Če starši vlagatelja iz prejšnjega odstavka ne živijo v zakonski oziroma
zunajzakonski skupnosti oziroma v registrirani istospolni partnerski skupnosti,
se pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja upošteva le tisti izmed
staršev kot se starši sporazumejo oziroma kateremu je bil vlagatelj dodeljen v
varstvo in vzgojo. Upošteva se tudi oseba, s katero tisti od staršev, kot se
starši sporazumejo oziroma kateremu je bil vlagatelj dodeljen v varstvo in
vzgojo, živi v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki
ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z
zakonsko zvezo ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
(4) Domneva se, da med dvema osebama, ki nista sklenili zakonske zveze, obstaja
zunajzakonska skupnost, ne glede na njen čas trajanja, če se jima je rodil
skupni otrok ali sta posvojili otroka in ne gre za enostarševsko družino, in ni
razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko oseba izpodbija zakonsko
domnevo obstoja zunajzakonske skupnosti, tako da dokazuje, da ne živi v
zunajzakonski skupnosti.
(6) V primeru iz prejšnjega odstavka mora center za socialno delo sam rešiti
predhodno vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti.
(7) Za enostarševsko družino po tem zakonu se šteje skupnost enega izmed
staršev z otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem prejemkov za
preživljanje ne prejema ali je drugi izmed staršev neznan ali kadar otrok po
drugem izmed staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema.
(8) Če je vlagatelj iz drugega odstavka tega člena poročen ali živi v
zunajzakonski skupnosti ali postane roditelj ter skrbi za otroka, se pri
ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo:
1. zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki
je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih
posledicah izenačena z zakonsko zvezo;
2. oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski
skupnosti,
3. otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnje točke dolžni
preživljati po zakonu.
(9) Če se starši skladno s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska
razmerja, sporazumejo, da imajo oziroma obdržijo varstvo in vzgojo otroka, se
otrok pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva pri tistem izmed staršev,
kot se sporazumejo starši. Če se starši o tem ne sporazumejo, se otrok upošteva
pri tistem izmed staršev, pri katerem ima prijavljeno stalno prebivališče. Pri
ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega
dodatka se ob skupnem varstvu in vzgoji otroka višina minimalnega dohodka za
otroka določi v polovični višini merila, ki mu pripada skladno z določbami
zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke.
(10) Samska oseba je vlagatelj po tem zakonu, kadar se pri ugotavljanju
njegovega materialnega položaja po tem zakonu ne upoštevajo druge osebe.
(11) Za potrebe ugotavljanja upravičenosti do subvencije najemnine se
upoštevajo najemnik in osebe, navedene v najemni pogodbi.
2. Osebe ki se ne upoštevajo
11. člen
Pri ugotavljanju materialnega položaja osebe se ne upoštevajo naslednje osebe:
1. otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti, ki je po
zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah
izenačena z zakonsko zvezo, niso bili zaupani v vzgojo in varstvo vlagatelju
ali osebi, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po zakonu,
ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z
zakonsko zvezo;
2. otroci in pastorki, ki se poročijo ali živijo v zunajzakonski skupnosti, ki
je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih
posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali postanejo roditelji ter skrbijo za
otroka;
3. zakonec osebe, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino
in je začet postopek za razvezo zakonske zveze;
4. polnoletna oseba, dokler so jo starši skladno s predpisi, ki urejajo
dolžnost preživljanja, dolžni preživljati in ki v življenjski skupnosti zaradi
nasilja v družini, zaradi katerega so začeti ali tečejo postopki skladno s
predpisi, ki urejajo nasilje v družini, ni več dejansko povezana z njimi;
5. osebe, ki so v institucionalnem varstvu in so delno ali v celoti oproščene
plačila storitve, razen kadar uveljavljajo oprostitev plačila te storitve;
6. rejenci.
3. Dohodek ki se upošteva
12. člen
(1) V dohodek, ki se upošteva, se štejejo dohodki in prejemki vseh oseb, in
sicer:
1. obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila
dohodnine;
2. pokojninske rente in odkupne vrednosti, izplačane skladno z zakonom, ki
ureja prvi pokojninski sklad Republike Slovenije in preoblikovanje pooblaščenih
investicijskih družb ter dodatne starostne pokojnine na podlagi zakona, ki
ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
3. dohodki, razen povračil stroškov, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem
služenju vojaškega roka;
4. preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi
izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, do višine
minimalnega dohodka, ki bi osebi pripadala po zakonu, ki ureja
socialnovarstvene prejemke, če ne bi imela drugih dohodkov;
5. nagrada skrbniku skladno z zakonom, ki ureja zakonsko zvezo in družinska
razmerja;
6. plačilo dela rejniku, ki se izplačuje iz proračuna skladno z zakonom, ki
ureja rejniško dejavnost;
7. starševski dodatek;
8. otroški dodatek;
9. denarna socialna pomoč, razen izredna denarna socialna pomoč;
10. varstveni dodatek;
11. državne štipendije, zmanjšane za znesek, ki je enak dodatku za bivanje
zunaj kraja stalnega prebivališča, dodatku za prevoz v primestnem ali
medkrajevnem prometu, dodatku za učni oziroma študijski uspeh, dodatku za
štipendiste s posebnimi potrebami ter dodatku za vrsto in področje
izobraževanja;
12. dodatek glede na dohodek v družini štipendista k Zoisovi štipendiji;
13. dodatek za aktivnost po predpisih, ki urejajo zaposlovanje;
14. dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti
slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ;
15. rente iz življenjskega zavarovanja po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
16. veteranski dodatek po zakonu, ki ureja področje vojnih veteranov;
17. invalidski dodatek in družinski dodatek po zakonu, ki ureja področje vojnih
invalidov ter nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo
duševno in telesno prizadetih oseb;
18. sredstva za nego in pomoč in druge oblike denarnih nadomestil, ki jih
dobiva oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju
materialnega položaja;
19. prejemki za delo pripornikov in obsojencev;
20. pomoči v obliki denarnih sredstev, ki jih socialno ali drugače ogrožene
osebe prejmejo od organizacij, ki imajo skladno z zakonom, ki ureja humanitarne
organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na
področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo
skladno z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, status invalidske
organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva,
namenjene za preživetje, zmanjšane za višino minimalnega dohodka, ki bi
pripadal posamezni osebi, če ne bi imela drugih dohodkov, kot ga določa zakon,
ki ureja socialnovarstvene prejemke;
21. pomoči v obliki denarnih sredstev, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo od
dobrodelnih ustanov, katerih ustanovitev in poslovanje sta skladna z zakonom,
ki ureja ustanove, namenjene za preživetje, zmanjšane za višino minimalnega
dohodka, ki bi pripadal posamezni osebi, če ne bi imela drugih dohodkov, kot ga
določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke;
22. plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah po uradni metodologiji
Evropske unije za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju
kmetijskih gospodarstev, ki so namenjena vodenju knjigovodstva v povezavi z
opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot je določena
z zakonom, ki ureja dohodnino;
23. dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi,
razen nadomestila plače oziroma izgubljeni zaslužek ter razen dohodkov za čas
opravljanja vojaške službe (v miru ter v izrednem in vojnem stanju).
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se pri ugotavljanju upravičenosti
do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice
do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice do
plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje upoštevajo tudi naslednji
dohodki:
1. drugi dohodki po zakonu o dohodnini, ne glede nato, ali so oproščeni plačila
dohodnine, razen tistih, ki jih kot izjeme določa zakon, ki ureja
socialnovarstvene prejemke;
2. dediščine;
3. volila;
4. darila, prejeta od fizične osebe, ki ni delodajalec prejemnika (ali z
delodajalcem povezana oseba) ali delodajalec osebe, ki je povezana s
prejemnikom;
5. dobitki od iger na srečo po zakonu, ki ureja igre na srečo;
6. izplačila, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zavarovanja za primer
bolezni, poškodbe ali invalidnosti, katerega zakon, ki ureja zavarovalništvo,
ne določa kot obvezna zavarovanja.
(3) Podrobnejšo opredelitev podatkov o dohodkih iz 1. točke prvega odstavka
tega člena, ki jih zagotavlja Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: Durs), določi minister, pristojen za socialno varstvo, ob predhodnem
soglasju ministra, pristojnega za finance.
(4) Najemnina kot dohodek iz 1. točke prvega odstavka tega člena se upošteva
najmanj v višini neprofitne najemnine za primerljivo stanovanje ali
stanovanjsko hišo (v nadaljnjem besedilu: stanovanje) v občini, kjer to
stanovanje leži.
(5) Neprejemanje prejemkov iz 4. točke prvega odstavka tega člena se ugotavlja
zlasti s predlogom za izvršbo, potrdilom sodišča o njegovi vložitvi ali s
sklepom o izvršbi ali z dokazilom o neuspeli izvršbi ali s potrdilom
pristojnega ministrstva, da je začel teči postopek za izterjavo iz tujine.
(6) Če v primeru iz 18. točke prvega odstavka tega člena oseba dokaže, da nego
in pomoč nudi v nižji vrednosti, se kot dohodek upošteva višina sredstev v tej
vrednosti.
(7) Dohodki in prejemki iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo po
zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu,
ki ureja dohodnino, ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost,
odtegnjene od teh dohodkov in prejemkov.
(8) Do pravic iz javnih sredstev po tem zakonu ni upravičena oseba, ki je
neutemeljeno opustila uveljavljanje pravice do dohodkov iz prvega odstavka tega
člena, razen pravic po tem zakonu, ki bi vplivali na socialno-ekonomski položaj
te osebe ali drugih oseb, ki se poleg nje upoštevajo pri ugotavljanju
materialnega položaja, kljub temu pa se pri uveljavljanju pravic po tem zakonu
upoštevajo njeni dohodki in premoženje.
4. Zmanjšanje dohodka
13. člen
(1) Pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev se
dohodek zmanjša za:
1. izplačane preživnine; sredstva, ki jih od osebe (kot preživninskega
zavezanca) izterja preživninski sklad iz naslova izplačanega nadomestila
preživnine oziroma sredstva, ki jih je oseba sama plačala skladu iz tega
naslova za leto, v katerem se upošteva dohodek pri uveljavljanju pravic po tem
zakonu; in za druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova
z namenom kritja življenjskih stroškov, vendar največ v višini izvršilnega
pravnega naslova;
2. periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati
drugih periodičnih dohodkov.
(2) Periodični dohodki iz 2. točke prejšnjega odstavka so: plače, pokojnine,
preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih oseba prejema v enakih ali podobnih
zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih.
(3) Oseba mora prenehanje prejemanja dohodkov iz 2. točke prvega odstavka tega
člena dokazati.
5. Dohodek iz dejavnosti
14. člen
(1) Če je oseba dejavnost šele začela opravljati ali če je njen mesečni dohodek
iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, se kot njen mesečni
dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače.
(2) Ob boleznih, invalidnosti ali drugih osebnih okoliščinah, na katere oseba
ni mogla vplivati oziroma jih ni mogla preprečiti, zaradi česar kmetijsko
oziroma gozdno zemljišče ni obdelovano, se šteje, da dohodka iz kmetijske
dejavnosti ni oziroma ni bilo, če oseba dokaže, da dohodka s prodajo ali z
oddajo v najem ali zakup kmetijskega oziroma gozdnega zemljišča Skladu
kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ali drugi pravni ali fizični
osebi ni mogla pridobiti.
(3) Nezmožnost obdelovanja zemljišča iz prejšnjega odstavka ugotavlja
invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Starost nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške se šteje za utemeljen
razlog uveljavljanja nezmožnosti obdelovanja zemljišča.
6. Način upoštevanja dohodka
15. člen
(1) Pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, razen pri
ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka,
subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih
storitev in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje,
se upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu, razen dohodkov iz 8., 9., 10.
in 11. točke prvega odstavka 12. člena [Lem1] tega zakona, ki se upoštevajo skladno s 3.
točko prvega odstavka 16. člena [Lem2] tega zakona in skladno s tretjim odstavkom 16. člena [Lem3] tega zakona. Pri ugotavljanju upravičenosti
do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do
kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice do
plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, se dohodek upošteva na
način in glede na obdobje, določeno skladno z zakonom, ki ureja
socialnovarstvene prejemke.
(2) Pri ugotavljanju dohodka se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri
dohodnine, podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz
dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za
dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine. Pri
ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev se primarno uporabijo
podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije
dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto. Če ti podatki med
odločanjem še niso na voljo, se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine
in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti
za predpreteklo leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta, tako
da se povečajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega v obdobju
januar–december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem predpreteklega
leta. Kadar tudi ti podatki niso na voljo, se uporabijo podatki, ki so jih
davčnemu organu posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki,
potrebni za izračun akontacije dohodnine za preteklo leto ali za predpreteklo
leto, če podatki za preteklo leto niso na voljo. Pri ugotavljanju dohodka se
lahko upoštevajo tudi podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in
drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih
dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev, in druga dokazila skladno z
zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
(3) Če oseba v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ni imela
dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu, se pri določitvi mesečnega
dohodka upoštevajo njeni tekoči dohodki, preračunani na raven preteklega leta,
tako da se zmanjšajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega, znano v
januarju tekočega leta, v primerjavi z januarjem prejšnjega leta. Tekoči
dohodki se ugotavljajo na podlagi podatkov iz obračunov davčnega odtegljaja ali
drugih dokazil izplačevalcev dohodka. Če podatki iz obračunov davčnega
odtegljaja ali drugih dokazil izplačevalcev dohodka niso na voljo, se
upoštevajo podatki iz dokazil, ki jih predloži oseba.
(4) Tekoči dohodki iz prejšnjega odstavka so dohodki, prejeti v mesecu pred
vložitvijo vloge, preračunani na letno raven.
(5) Podrobnejši način upoštevanja dohodkov po tem zakonu določi minister,
pristojen za socialno varstvo.
(1) Dohodek, ugotovljen po prejšnjih členih, se poveča za fiktivno ugotovljen
dohodek v višini:
1. posredno ugotovljenega dohodka in prejemka, ko se ugotovi, da oseba v določeni
višini plačuje za blago ali storitve, česar z ugotovljenim dohodkom ne bi
zmogla;
2. fiktivno določenega dohodka zaradi upoštevanja premoženja skladno z 19. členom tega zakona;
3. pravice iz javnih sredstev, do katere je oziroma bi bila oseba upravičena,
če jo je oziroma bi jo skladno z vrstnim redom iz 7. člena
tega zakona uveljavljala pred uveljavljanjem pravice iz javnih sredstev, ki jo
uveljavlja;
4. denarne socialne pomoči, ki bi jo prejemala oseba iz 10.
člena tega zakona, če pri njej ne bi bil ugotovljen krivdni razlog skladno
z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.
(2) Določba 2. in 4. točke prejšnjega odstavka ne velja pri ugotavljanju
upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije
najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev
in pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.
(3) Dohodki iz 1., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena se upoštevajo na
letni ravni, razen pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči,
varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne
vrednosti zdravstvenih storitev in pravice do plačila prispevka za obvezno
zdravstveno zavarovanje, ko se ti dohodki upoštevajo po predpisih, ki urejajo
socialnovarstvene prejemke.
(4) Pri upoštevanju državne štipendije po 3. točki prvega odstavka tega člena
se upošteva višina državne štipendije, kot je določena v 11. točki prvega odstavka
12. člena[Lem4] tega zakona.
8. Premoženje ki se upošteva
17. člen
(1) V premoženje osebe se šteje:
1. nepremično premoženje;
2. osebna in druga vozila;
3. vodna plovila;
4. lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug;
5. vrednostni papirji;
6. denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo
dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena[Lem5] tega zakona, ki se po tem zakonu upošteva
pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna
sredstva po izjavi posameznika;
7. drugo premično premoženje.
(2) Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja iz 1. točke prejšnjega
odstavka se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno
prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo. Primerna velikost
stanovanja je 2-kratnik največje površine, določene s predpisom, ki ureja
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pri kateri ni plačila lastne
udeležbe in varščine. Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne
površine primernega stanovanja, se kot premoženje upošteva razlika med
posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja, izračunana po metodologiji
množičnega vrednotenja nepremičnin in vrednostjo primernega stanovanja.
Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se velikost primernega
stanovanja pomnoži z vrednostjo m2 stanovanja glede na posplošeno tržno
vrednost stanovanja. Vrednost m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost
tega stanovanja se izračuna tako, da se posplošena tržna vrednost stanovanja
deli z m2 uporabne površine tega stanovanja. Podatki o posplošeni tržni
vrednosti stanovanja in podatki o m2 uporabne površine stanovanja se pridobijo
iz zbirke podatkov, ki vsebuje podatke o vrednosti nepremičnin.
(3) Podatki o lastnikih premoženja iz prvega odstavka tega člena, razen
premoženja iz 6. in 7. točke, se pridobivajo iz javnih zbirk podatkov in
dokazil, ki jih predloži oseba. Kot vrednost premoženja iz 2., 3., 4. in 5.
točke prejšnjega odstavka se upošteva primerljiva tržna vrednost istovrstnega
premoženja. Vrednost tega premoženja se ugotavlja na način, kot ga podrobneje
predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.
(4) Pri vrednostnih papirjih iz 5. točke prvega odstavka tega člena, s katerimi
se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in njihova tržna
vrednost ni znana, se upošteva njihova knjigovodska vrednost.
9. Premoženje ki se ne upošteva
18. člen
(1) V premoženje se ne štejejo:
1. stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva, do vrednosti primernega
stanovanja;
2. osebni avtomobili oziroma enosledna vozila do vrednosti 28-kratnika
osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega s predpisi, ki urejajo
socialnovarstvene prejemke za vsak avtomobil oziroma enosledno vozilo, in
osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb;
3. premoženje, ki daje dohodke, višje od 2-kratnika bruto minimalne plače;
4. premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni najem
ali poslovni najem (leasing);
5. predmeti, ki so po predpisu, ki ureja izvršbo, izvzeti iz izvršbe, razen
gotovine;
6. poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje,
ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega
položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler
ta dohodek iz dejavnosti dosega vsaj višino minimalne plače;
7. kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se po tem zakonu upošteva
pri ugotavljanju materialnega položaja;
8. sredstva iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem
računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja
oziroma pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno
dodatno pokojninsko zavarovanje.
(2) Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka se šteje, da oseba, ki uveljavlja
oprostitev plačila socialnovarstvene storitve, dejansko prebiva v stanovanju,
katerega lastnik je.
10. Način upoštevanja premoženja
19. člen
Premoženje se upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen
dohodek, in sicer v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti
premoženja, ki se upošteva po tem zakonu na dan vložitve vloge, razen pri
ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka,
subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih
storitev in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane
vloge nad 1 letom do 2 leti za leto pred letom vložitve vloge po podatkih Banke
Slovenije. Če med vložitvijo vloge podatek o tej obrestni meri še ni na voljo,
se upošteva podatek za predpreteklo leto.
11. Način ugotavljanja dohodkov in premoženja
20. člen
Kadar se skladno s tem zakonom upošteva povprečni mesečni dohodek na osebo, se
ta izračuna tako, da se skupni dohodek oseb, izračunan skladno z določbami III.
poglavja tega zakona, deli s številom oseb in številom 12.
IV. MEJE DOHODKOV KI SO POGOJ ZA PRIDOBITEV IN VIŠINO PRAVIC IZ
JAVNIH SREDSTEV
21. člen
(1) Meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se
določijo glede na povprečno mesečno plačo po plačilu davkov in obveznih
prispevkov za socialno varnost na zaposlenega v Republiki Sloveniji po podatkih
Statističnega urada Republike Slovenije v koledarskem letu pred letom vložitve
vloge (v nadaljnjem besedilu: neto povprečna plača), razen če ni z drugim
zakonom določeno drugače. Če neto povprečna plača za preteklo koledarsko leto
še ni na voljo, se upošteva neto povprečna plača za predpreteklo leto.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se pravice po tem zakonu, ki se določijo
glede na neto povprečno plačo, na podlagi vloge, vložene v mesecu določitve
neto povprečne plače za preteklo leto, določijo glede na neto povprečno plačo
za predpreteklo leto.
(1) Pravico do otroškega dodatka ima eden izmed staršev oziroma druga oseba za otroka
s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, in sicer do 18. leta
starosti otroka, če izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske
prejemke.
(2) Otroški dodatek glede na uvrstitev v dohodkovni razred
znaša mesečno:
|
|
Znesek
otroškega dodatka za otroka do konca osnovne šole ali do 18. leta (v evrih) |
Znesek
otroškega dodatka za otroka v srednji šoli, vendar najdalj do 18. leta (v
evrih) |
||||
Dohodkovni
razred |
Povprečni
mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače |
1.
otrok |
2.
otrok |
3. in
naslednji otrok |
1.
otrok |
2.
otrok |
3. in
naslednji otrok |
1 |
do 18% |
114,31 |
125,73 |
137,18 |
168,31 |
179,73 |
243,55 |
2 |
nad 18%
do 30% |
97,73 |
108,04 |
118,28 |
142,73 |
153,04 |
206,88 |
3 |
nad 30%
do 36% |
74,48 |
83,25 |
91,98 |
110,48 |
119,25 |
162,89 |
4 |
nad 36%
do 42% |
58,75 |
67,03 |
75,47 |
85,75 |
94,03 |
128,58 |
5 |
nad 42%
do 53% |
48,04 |
56,06 |
64,03 |
68,04 |
76,06 |
103,27 |
6 |
nad 53%
do 64% |
30,44 |
38,10 |
45,71 |
43,44 |
51,1 |
71,17 |
7 |
nad 64%
do 82% |
22,83 |
30,44 |
38,10 |
28,83 |
36,44 |
49,65 |
8 |
nad 82%
do 99% |
19,88 |
27,50 |
35,11 |
19,88 |
27,5 |
34,69 |
(3) Za prvega otroka iz prejšnjega odstavka se šteje starejši otrok v družini.
(4) Minister, pristojen za socialno varstvo, vsako leto v mesecu marcu določi
nominalne meje dohodkovnih razredov za preteklo koledarsko leto.
2. Državna štipendija
23. člen
(1) Do državne štipendije so upravičeni državljani Republike Slovenije, ki so
starejši od 18 let in izpolnjujejo druge pogoje po zakonu, ki ureja
štipendiranje, in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem
koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 64 % neto povprečne plače na
osebo v istem obdobju.
(2) Osnovna državna štipendija brez dodatkov glede na
uvrstitev v dohodkovni razred znaša:
Dohodkovni
razred |
Povprečni
mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače |
Osnovna |
1 |
do 30 % |
190 |
2 |
nad 30
% do 36 % |
160 |
3 |
nad 36
% do 42 % |
130 |
4 |
nad 42
% do 53 % |
100 |
5 |
nad 53
% do 64 % |
70 |
3. Znižanje plačila vrtca
24. člen
(1) Meja dohodkov za ugotavljanje višine plačila vrtca je
povprečni mesečni dohodek na osebo, in sicer znižanje plačila vrtca glede na
uvrstitev v dohodkovni razred znaša:
Dohodkovni
razred |
Povprečni
mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače |
Plačilo
staršev v odstotku |
1 |
do 18 % |
0 |
2 |
nad 18
% do 30 % |
10 % |
3 |
nad 30
% do 36 % |
20 % |
4 |
nad 36
% do 42 % |
30 % |
5 |
nad 42
% do 53 % |
35 % |
6 |
nad 53
% do 64 % |
43 % |
7 |
nad 64
% do 82 % |
53 % |
8 |
nad 82
% do 99 % |
66 % |
9 |
nad 99
% |
77 % |
(2) Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila, vrtec izstavi račun v višini
najvišjega dohodkovnega razreda po lestvici iz prvega odstavka.
(3) Plačila vrtca so v celoti oproščeni tudi rejenci, ceno programa, v katerega
je otrok vključen, pa krije občina, v kateri ima rejenec stalno prebivališče.
Vlogo za oprostitev plačila vrtca za rejenca odda rejnik.
4. Subvencija malice za učence in dijake
25. člen
(1) Meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do
subvencije za malico učencev in dijakov je povprečni mesečni dohodek na osebo, in
sicer znaša subvencija glede na razvrstitev v dohodkovni razred na dan vložitve
vloge:
Dohodkovni
razred |
Povprečni
mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače |
Višina
dodatne subvencije |
|
|
Učenec |
Dijak |
|||
1 |
do 42 % |
1/3 |
1/3 |
|
2 |
nad 42
% do 64 % |
0 |
1/6 |
|
(2) Ne glede na prejšnji odstavek dodatna subvencija v višini 1/3 cene pripada
učencem in dijakom, ki so v rejništvu ter učencem in dijakom prosilcem za azil.
5. Subvencija kosila za učence
26. člen
(1) Meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije kosila za učence
je povprečni mesečni dohodek na osebo, in sicer subvencija za kosilo pripada
učencem, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 18 % neto
povprečne plače.
(2) Učencem pripada subvencija za kosilo v višini cene kosila.
6. Subvencija prevozov za dijake in študente
27. člen
(1) Meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do
subvencije za plačilo prevozov za dijake in študente je povprečni mesečni
dohodek na osebo, in sicer subvencija glede na razvrstitev v dohodkovni razred
znaša:
Dohodkovni
razred |
Povprečni
mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače |
Višina
subvencije |
1 |
do 30 % |
50 % |
2 |
nad 30
% do 53 % |
30 % |
3 |
nad 53
% do 64 % |
17 % |
4 |
nad 64
% |
7 % |
(2) Višina subvencije se v vsakem razredu zviša za:
1. 10 % za oddaljenost stalnega prebivališča od kraja izobraževanja nad 40 km
do 60 km in
2. za 20 % za oddaljenost stalnega prebivališča od kraja izobraževanja nad 60
km.
(3) Za rejence se subvencija na način iz prejšnjega odstavka zviša glede na
oddaljenost od začasnega prebivališča.
(4) Osebi, pri kateri je stalno prebivališče od kraja šolanja oddaljeno več kot
60 km in ima možnost prebivanja v dijaškem domu, pa je ne izkoristi, saj ni
zaprosila za prebivanje v dijaškem domu, se subvencija iz prvega, drugega
oziroma iz tretjega odstavka tega člena zniža za 50 %.
(5) Ne glede na prvi, drugi, tretji in četrti odstavek tega člena v primeru, ko
oseba pri državni štipendiji uveljavlja dodatek za izobraževanje izven kraja
stalnega prebivališča, ne more uveljavljati subvencije prevoza po tem členu.
(6) Osebi, ki je z odločbo o usmeritvi opredeljena kot težje ali težko gibalno
ovirana (ne more uporabljati javnega prevoza oziroma potrebuje prilagojen
prevoz), pripada brezplačen prilagojen prevoz.
7. Subvencije najemnin
28. člen
(1) Do subvencioniranja najemnine je upravičen najemnik v neprofitnem
stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem najemnem in
hišniškem stanovanju. Meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije
najemnine je ugotovljeni dohodek najemnika in oseb, ki so navedene v najemni
pogodbi, ki ne presega višine njihovega minimalnega dohodka, določenega skladno
s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, povečanega za 30 %
ugotovljenega dohodka, in za znesek neprofitne najemnine, določene po
predpisih, ki urejajo stanovanjske zadeve, ali za znesek priznane neprofitne
najemnine pri tržnih in hišniških stanovanjih. Ne glede na določbe zakona, ki
ureja socialnovarstvene prejemke, se pri izračunu minimalnega dohodka najemnik
in osebe, ki so navedene v najemni pogodbi, štejejo v družino.
(2) Subvencija najemnine se določi v višini kot določa zakon, ki ureja
stanovanjska razmerja. Poleg subvencije iz prejšnjega stavka se upravičencem do
subvencije v tržnih in hišniških stanovanjih prizna še subvencija do priznane
neprofitne najemnine na način, kot je določen za subvencije neprofitnih
najemnin.
(3) Najemnik v tržnem stanovanju, ki sklene najemno pogodbo z najemodajalcem, s
katerim je sam ali kateri izmed uporabnikov stanovanja v krogu zakonitih
dedičev do drugega dednega reda po predpisih, ki urejajo dedovanje, ni
upravičen do subvencije najemnine.
8. Pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih
storitev
29. člen
(1) Pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev imajo
zavarovanci in po njih zavarovani družinski člani na podlagi upravičenja do denarne
socialne pomoči oziroma ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev denarne socialne
pomoči, razen v primeru, če upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev
varstvenega dodatka, pod pogojem, da navedenih pravic nimajo zagotovljenih v
celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova.
(2) Zavarovanec oziroma po njem zavarovan družinski član izkazuje izpolnjevanje
pogojev iz prejšnjega odstavka z odločbo o pravici do denarne socialne pomoči
ali z odločbo pristojnega centra za socialno delo o pravici do kritja razlike
do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
(3) Osebe iz prvega odstavka tega člena so upravičene do pravice do kritja
razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev največ za obdobje, za katero
se jim lahko dodeli denarna socialna pomoč.
(4) Center za socialno delo obvesti o številki, datumu in o veljavnosti izdane
odločbe za posamezno osebo iz drugega in tretjega odstavka tega člena Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki v evidenci zavarovanih oseb vodi podatek
o upravičenosti do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
9. Pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno
zavarovanje
30. člen
(1) Državljani Republike Slovenije so upravičeni do kritja prispevka za obvezno
zdravstveno zavarovanje, če so upravičeni do denarne socialne pomoči ali
izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, pri čemer se krivdni
razlogi za uveljavljanje denarne socialne pomoči ne upoštevajo, in imajo stalno
prebivališče v Republiki Sloveniji ter niso zavarovanci iz drugega naslova,
določenega z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka v obvezno zdravstveno zavarovanje prijavi
oziroma odjavi pristojen center za socialno delo na podlagi odločbe iz drugega
in tretjega odstavka prejšnjega člena, prispevek za obvezno zdravstveno
zavarovanje pa krije občina stalnega prebivališča.
10. Možnost v izjemnih primerih
31. člen
(1) Center za socialno delo lahko v izjemnih primerih pri določitvi znižanja
plačila vrtca na podlagi podatkov iz uradnih zbirk podatkov in drugih podatkov
poleg dohodka in premoženja, ki ga določa ta zakon, ter drugih pogojev, ki jih
določajo predpisi, ki urejajo vzgojo in izobraževanje, upošteva tudi druga
dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni in materialni položaj vseh
oseb, zaradi česar bi plačilo vrtca ogrozilo socialno varnost oseb ali iz drugih
pomembnih razlogov, in določi nižje plačilo programa za vrtce, kot je določeno
v 24. členu tega zakona.
(2) Center za socialno delo ob odločitvi o znižanju plačila vrtca posebej opredeli
razloge za neugoden socialni in materialni položaj osebe, na katere oseba ob
uveljavljanju pravice iz javnih sredstev ne more vplivati, jih pa je
pripravljena s strokovno pomočjo centra za socialno delo začeti odpravljati, in
se z njo dogovori o njihovem odpravljanju v dogovorjenem roku in na dogovorjen
način.
(3) Center za socialno delo lahko v izjemnih primerih, na predlog
vzgojno-izobraževalnega zavoda ali vlagatelja, pri ugotavljanju upravičenosti
do subvencije malice za učence in dijake ter subvencije kosila za učence poleg
dohodka in premoženja, ki ga določa ta zakon, upošteva tudi druga dejstva in
okoliščine, ki odražajo dejanski socialni in materialni položaj učenca oziroma
dijaka, in ki nastopijo zaradi dolgotrajne bolezni ali smrti v družini, nenadne
izgube zaposlitve staršev ter naravne ali druge nesreče. V tem primeru je
višina subvencije malice za učenca oziroma dijaka 1/3 cene malice, višina
subvencije kosila za učence pa v višini cene kosila.
V. OBDOBJE PREJEMANJA
32. člen
(1) Denarni prejemki iz 5. člena tega zakona in znižanje
plačila vrtca pripadajo upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi
vloge.
(2) Druge subvencije oziroma plačila iz 6. člena tega zakona
upravičencu pripadajo od dneva, ko postane odločba o priznanju pravice
dokončna, razen če predpis, ki ureja posamezno subvencijo oziroma plačilo,
določa drugače.
Pravica iz javnih sredstev se dodeli za obdobje, določeno skladno s predpisom,
ki ureja posamezno pravico.
(1) Center za socialno delo odloča o pravicah iz javnih sredstev po zakonu o
splošnem upravnem postopku, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače
urejena.
(2) Center za socialno delo lahko pri ugotavljanju oseb, ki se upoštevajo po 10. členu tega zakona, preverja dejansko stanje tudi zunaj
svojega delovnega časa v okviru določb zakona, ki ureja splošni upravni
postopek, ki veljajo za vabilo in vročanje. Ogled pa lahko opravi tudi
nenapovedano.
(3) Če center za socialno delo odloča na podlagi osebnih podatkov, morajo biti
ti podatki agregirani.
(1) Vlagatelj uveljavlja pravice iz javnih sredstev z vlogo, ki mora vsebovati
naslednje podatke:
1. vrsto pravice iz javnih sredstev, ki jo uveljavlja;
2. osebno ime, enotno matično številko občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) in
naziv vzgojno-izobraževalnega zavoda ter programa, če se šola;
3. osebno ime, davčno številko in transakcijski račun vlagatelja ali osebe,
kateri naj se izplačajo pravice iz javnih sredstev, če izplačilo na
transakcijski račun vlagatelja ni mogoče;
4. podatke o dohodkih in premoženju vseh oseb po tem zakonu, ki jih ni mogoče
pridobiti iz zbirk podatkov upravljavcev iz 51. člena tega
zakona;
5. druge podatke, če jih določa zakon, ki ureja upravičenost do posamezne
pravice iz javnih sredstev.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka se vloži na obrazcu, ki ga predpiše minister,
pristojen za socialno varstvo.
(3) Vloga mora vsebovati podatke iz prvega odstavka tega člena tudi za druge
osebe, ki jih je oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja,
dolžna preživljati po zakonu ali po izvršilnem pravnem naslovu, in za druge
osebe, ki so po zakonu ali izvršilnem pravnem naslovu dolžne preživljati osebo,
ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja. Poleg teh podatkov mora
vsebovati tudi podatek o razmerju do vlagatelja.
(4) Če center za socialno delo v primeru iz prejšnjega odstavka ugotovi, da
osebe, ki so dolžne preživljati drugo osebo, k njenemu preživljanju ne
prispevajo, jih pozove k sklenitvi ali izvrševanju sporazuma ali dogovora o
preživljanju.
(5) Vloga vsebuje tudi opozorilo vlagatelju, da lahko center za socialno delo
za odločanje o pravicah po tem zakonu po uradni dolžnosti pridobiva vse
potrebne podatke, ki se štejejo za davčno tajnost.
(6) Ob uveljavljanju subvencije najemnine morajo biti vlogi priloženi tudi
najemna pogodba, zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja (razen za tržna in
hišniška stanovanja), zadnje potrdilo o plačani najemnini in podatek o
transakcijskem računu lastnika stanovanja (številka TRR).
O pravicah iz javnih sredstev odloča center za socialno delo, ki je krajevno
pristojen po predpisih o socialnem varstvu. Če se krajevna pristojnost po teh
predpisih ne da ugotoviti, je krajevno pristojen tisti center za socialno delo,
ki je za osebo oziroma osebe že odločil o pravicah po tem zakonu.
(1) Pravice iz 5. in 6. člena tega zakona
se uveljavljajo z enotno vlogo.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka center za socialno delo odloči z eno
odločbo.
(3) Obrazložitev odločbe iz prejšnjega odstavka vsebuje vrsto in višino
dohodkov iz 12. člena tega zakona ter vrsto in vrednost
premoženja iz 17. člena tega zakona, ki so bili upoštevani
pri izračunu dohodka na družinskega člana po tem zakonu. Natančnejša
obrazložitev je potrebna le, če posamezni pravici iz javnih sredstev ni
ugodeno. V tem primeru se obrazloži le tisti del izreka, s katerim pravica ni
bila priznana.
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se
pravica, ki jo oseba kot zavezanec po predpisih o socialnem varstvu uveljavlja
za oprostitev plačila socialnovarstvene storitve ali znižani prispevek k
plačilu družinskega pomočnika za storitev oziroma za družinskega pomočnika za
osebo, ki je po predpisih o socialnem varstvu upravičena do storitve oziroma do
družinskega pomočnika, uveljavlja s samostojno vlogo, in sicer hkrati z vlogo upravičenca
do storitve oziroma do družinskega pomočnika. Center za socialno delo v tem
primeru z eno odločbo odloči o pravicah in obveznostih upravičenca do storitve
oziroma družinskega pomočnika in njegovega zavezanca.
(5) Ob uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki se financirajo iz občinskega
proračuna, pristojna lokalna skupnost poda predhodno mnenje o znanih
okoliščinah, ki so pomembne za odločitev in ki izhajajo iz njenih zbirk
podatkov, če zakon, ki ureja upravičenost do posamezne pravice iz javnih
sredstev, ne določa drugega načina sodelovanja lokalne skupnosti v postopku.
(6) Pristojna lokalna skupnost mnenje iz prejšnjega odstavka poda v 10 dneh od
prejema obvestila centra za socialno delo o tem, da vodi postopek, v katerem
odloča o pravici iz javnih sredstev, ki se financira iz proračuna lokalne
skupnosti. Če lokalna skupnost v navedenem roku mnenja ne da, se postopek
nadaljuje. Če pristojna lokalna skupnost v roku poda mnenje iz prejšnjega
odstavka, se šteje, da je prijavila stransko udeležbo v postopku. V tem primeru
se pristojno lokalno skupnost, če tako zahteva, lahko seznani le s podatki o
določeni višini tistih denarnih prejemkov iz 5. člena tega
zakona, ki neposredno vplivajo na upravičenost do subvencij oziroma plačil iz 6. člena tega zakona, ki jih izplačuje lokalna skupnost.
(1) O pritožbi zoper odločbo centra za socialno delo odloča ministrstvo,
pristojno za socialne zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Pritožba ne zadrži izvršitve.
(3) V sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno socialno sodišče.
(4) Z odločbo o upravičenosti do plačila znižane najemnine pri neprofitnih
stanovanjih se seznani tudi lastnika stanovanja.
Denarni prejemki iz 5. člena tega zakona se izplačujejo
mesečno, razen v primerih, ko ta ali drug zakon določa drugače.
Denarni prejemki iz 5. člena tega zakona se izplačajo
vlagatelju oziroma drugi osebi, ki je v vlogi navedena kot oseba, kateri se
nakažejo javna sredstva po tem zakonu.
Subvencije in plačila iz 6. člena tega zakona se izvajalcu
izplačujejo na podlagi računa oziroma zahtevka izvajalca oziroma odločbe centra
za socialno delo, ko gre za subvencije najemnine pri tržnih in hišniških
stanovanjih, pa se izplačujejo najemniku stanovanja.
VIII. SPREMEMBA OKOLIŠČIN IN NEUPRAVIČENO PRIZNANA PRAVICA IZ
JAVNIH SREDSTEV
42. člen
(1) Upravičenec centru za socialno delo sporoči vsa dejstva, okoliščine in vse
spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno
višino ali obdobje prejemanja.
(2) Upravičenec mora dejstva in okoliščine oziroma spremembe iz prejšnjega
odstavka sporočiti v osmih dneh od dne, ko je zanje izvedel.
(3) O spremembah iz prejšnjega odstavka center za socialno delo odloči s prvim
dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.
(4) Pravica iz 8. oziroma 9. točke 6. člena [Lem6] tega zakona preneha veljati z dnem, ko Zavod
za zdravstveno zavarovanje Slovenije prejme odločbo iz prejšnjega odstavka, na
podlagi katere se ta pravica ukine.
(5) Spremembe iz prvega odstavka tega člena, ki vplivajo na upravičenost do
pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali na obdobje prejemanja, so
sprememba števila oseb, sprememba vzgojno-izobraževalnega oziroma
visokošolskega zavoda, sprememba statusa učenca, dijaka ali študenta ter izguba
ali začetek prejemanja dohodka iz dela, razen pri ugotavljanju upravičenosti do
denarne socialne pomoči, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do
polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice do plačila prispevka za
obvezno zdravstveno zavarovanje, kjer se upoštevajo tudi vse druge spremembe,
ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali na
obdobje prejemanja.
(1) Center za socialno delo lahko v treh letih po dokončnosti odločbe o
upravičenosti do pravice iz javnih sredstev po uradni dolžnosti začne postopek
ugotavljanja upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, kadar ugotovi, da so
nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o
upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, ker oseba do pravice iz javnih
sredstev ni bila upravičena ali je bila upravičena v nižjem znesku ali za
krajše obdobje, ker je podatke prikazovala lažno ali jih je zamolčala ali ni
pravočasno sporočila podatkov in ravnala po prejšnjem členu ali je sporočila
neresnične podatke. V tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s
katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, in ugotovi prenehanje
upravičenosti ali določi drugo višino ali določi drugo obdobje prejemanja pravice
iz javnih sredstev.
(2) O spremembah iz prejšnjega odstavka center za socialno delo odloči s prvim
dnem naslednjega meseca po nastopu okoliščin.
(3) Če center za socialno delo ugotovi, da je oseba podatke prikazovala lažno
ali jih je zamolčala ali je sporočila neresnične podatke že pred izdajo oziroma
ob izdaji odločbe, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev,
ali je bila odločba izdana na podlagi drugega nedovoljenega ravnanja osebe,
oseba pa do pravice iz javnih sredstev ni bila upravičena ali je bila
upravičena v nižjem znesku ali za krajše obdobje, odločbo odpravi. V tem
primeru oseba ne more uveljavljati te pravice iz javnih sredstev tri mesece od
dokončnosti odločbe, s katero ji je bila odpravljena odločba o priznanju pravice.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka se lahko postopek ugotavljanja
upravičenosti do trajne denarne socialne pomoči začne kadarkoli po dokončnosti
odločbe o upravičenosti do trajne denarne socialne pomoči.
(1) Javna sredstva, ki jih je oseba prejela na podlagi odločbe centra za
socialno delo, ki je bila na podlagi prejšnjega člena ali na podlagi določb
zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ali zakona, ki ureja posamezno
pravico iz javnih sredstev, odpravljena oziroma razveljavljena, so v višini
razlike med prejeto višino javnih sredstev in višino javnih sredstev, do
katerih je upravičena na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oziroma
razveljavitve, neupravičeno prejeta javna sredstva in jih je oseba dolžna
vrniti.
(2) Kot prejeta pravica iz javnih sredstev po tem zakonu se šteje tudi posredni
prejemek v obliki znižanega plačila vrtca, posredni prejemek v obliki
subvencije prevozov za dijake in študente, subvencije malice učencev in
dijakov, subvencije kosila za učence, oprostitve plačila socialnovarstvenih
storitev in znižanega prispevka k plačilu družinskega pomočnika, v obliki
subvencije neprofitne najemnine, kot plačilo kritja razlike do polne vrednosti
zdravstvenih storitev ali kot plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.
(3) Center za socialno delo odloči o višini, načinu in o času vračila
neupravičeno prejetih javnih sredstev ob odpravi oziroma razveljavitvi odločbe
iz prvega odstavka tega člena v istem postopku.
(4) Neupravičeno prejeta javna sredstva je oseba dolžna vrniti v 30 dneh od
dokončnosti odločbe. V času od neupravičeno prejetih javnih sredstev do izdaje
odločbe se obračunajo obresti po evropski medbančni obrestni meri za ročnost
enega leta, in sicer v višini, ki je veljala na dan neupravičeno prejetih javnih
sredstev. Po poteku roka od dokončnosti odločbe se obračunajo zakonite zamudne
obresti.
(5) Če je oseba kljub razveljavitvi odločbe na podlagi prvega odstavka
prejšnjega člena še upravičena do posamezne pravice iz javnih sredstev, razen
ob upravičenosti do denarne socialne pomoči, subvencije najemnine, pravice do
kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravice do plačila
prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, center za socialno delo to
pravico iz javnih sredstev mesečno zmanjša glede na višino neupravičeno
prejetih javnih sredstev in število mesecev do izteka pravice.
(6) Ne glede na četrti in peti odstavek tega člena lahko center za socialno
delo in oseba skleneta dogovor o načinu in času vračila neupravičeno prejetih
javnih sredstev, pri čemer se upoštevata višina lastnega dohodka osebe po
predpisih o socialnovarstvenih prejemkih ter njen socialni in gmotni položaj.
Odlog plačila se lahko dogovori največ za tri leta. Oseba je dolžna centru za
socialno delo skladno z dogovorom o vračilu javnih sredstev redno predložiti
dokazila o izvrševanju obveznosti. Za čas odloženega plačila in ob obročnem
plačilu se obračunajo obresti po evropski medbančni obrestni meri za ročnost
enega leta, in sicer v višini, ki je veljala na dan zapadlosti v plačilo. Če
oseba zamudi plačilo obroka, je dolžna plačati zakonite zamudne obresti.
(7) Ministrstvo lahko na predlog osebe po predhodnem mnenju centra za socialno
delo odloči, da se njen dolg deloma ali v celoti odpiše, vendar največ do
višine vrednosti predmetov in prejemkov, ki so po predpisih, ki urejajo izvršbo
in zavarovanje, izvzeti iz izvršbe. Vlogo za odpis oziroma delni odpis oseba
vloži pri centru za socialno delo. Center za socialno delo na podlagi podatkov
iz svojih zbirk podatkov in podatkov iz zbirk podatkov drugih organov ter
predloženih dokazov osebe poda mnenje in ga skupaj z vlogo v 20 dneh od prejema
popolne vloge pošlje v odločitev ministrstvu. Dolg se odpiše po kriterijih za
odpis davčnega dolga davčnim zavezancem – fizičnim osebam.
Ko center za socialno delo na podlagi 43. in 44.
člena tega zakona ugotovi neupravičeno prejemanje javnih sredstev, hkrati po
uradni dolžnosti preveri tudi upravičenost do vseh drugih javnih sredstev po
tem zakonu.
(1) Finančni nadzor nad delom centrov za socialno delo pri odločanju o pravicah
iz javnih sredstev po tem zakonu, v okviru svojih pristojnosti, organizira in
izvaja ministrstvo.
(2) Finančni nadzor iz prvega odstavka obsega notranji nadzor nad namensko
porabo sredstev iz proračuna Republike Slovenije za delo centrov za socialno
delo v skladu z zakonom, ki ureja javne finance.
(1) Inšpekcijski nadzor po tem zakonu organizira in izvaja Socialna inšpekcija
v okviru Inšpektorata za delo.
(2) Inšpekcijske nadzore po tem zakonu izvajajo inšpektorji za socialne zadeve,
ki so delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
(3) Inšpekcijski nadzor iz prvega odstavka tega člena obsega nadzor nad
izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in sicer
nadzor nad:
- zakonitostjo dodeljevanja javnih sredstev,
- strokovnostjo in kakovostjo dela,
- vodenjem dokumentacije in poročanjem,
- ustreznostjo strokovnih postopkov,
- ugotovljenim dejanskim stanjem.
(4) Za izvajanje inšpekcijskega nadzora po tem zakonu se uporabljajo določbe
zakona, ki ureja socialno varstvo, kolikor posamezna vprašanja s tem zakonom
niso urejena drugače.
Podatki, ki so davčna tajnost, se obdelujejo tako, kot določa zakon, ki ureja
davčni postopek.
(1) Za potrebe odločanja o pravicah iz javnih sredstev, načrtovanje politike
povečevanja socialne vključenosti, spremljanje stanja ter za
znanstvenoraziskovalne in statistične namene se vodi informatizirana zbirka
podatkov, ki zajema pravice iz javnih sredstev (v nadaljevanju: centralna
zbirka podatkov).
(2) Centralna zbirka podatkov vsebuje naslednje zbirke podatke o:
1. otroških dodatkih;
2. denarnih socialnih pomočeh in varstvenem dodatku;
3. državnih štipendijah;
4. znižanih plačilih vrtca;
5. subvencijah malice za učence in dijake;
6. subvencijah kosila za učence;
7. subvencijah najemnine;
8. subvencijah prevozov dijakov in študentov;
9. oprostitvah plačil socialnovarstvenih storitev in prispevkih k plačilom
družinskega pomočnika;
10. pravicah do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev;
11. pravicah do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.
(3) Zbirke podatkov iz prejšnjega odstavka vsebujejo naslednje podatke osebe in
njenega zakonitega zastopnika:
1. osebno ime;
2. EMŠO;
3. številko, datum izdaje in čas veljavnosti dovoljenja za prebivanje tujca;
4. stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji;
5. podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja (število družinskih članov, podatek,
ali gre za enostarševsko družino ali dvostarševsko družino, razmerje do
vlagatelja);
6. podatke, ki se nanašajo na vrsto življenjske skupnosti (zakonska zveza,
zunajzakonska skupnost, registrirana istospolna partnerska skupnost);
7. podatke o statusu (podatek, ali se šola, podatek o zaposlitvi oziroma
brezposelnosti, podatek o upokojitvi);
8. podatke, katere dohodke iz 12. člena tega zakona ima in v
kateri višini;
9. podatke, katero premoženje iz 17. člena tega zakona ima
in v kateri vrednosti;
10. podatke o višini prejemkov iz 5. člena tega zakona oziroma subvencij
oziroma plačil iz 6. člena tega zakona;
11. podatek o številki odločbe.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek vsebuje zbirka podatkov o otroških dodatkih
tudi podatek o transakcijskem računu vlagatelja (številka TRR).
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o denarnih
socialnih pomočeh in varstvenih dodatkih tudi podatek o članih skupnega
gospodinjstva z vlagateljem (osebno ime, EMŠO), podatke o vključenosti oseb v
izobraževalne programe (naziv vrtca, osnovne šole, srednje šole, višje
strokovne šole, fakultete), podatek o transakcijskem računu vlagatelja
(številka TRR) in mnenje centra za socialno delo o socialnih stiskah in težavah
vlagatelja oziroma njegove družine.
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o državnih
štipendijah tudi podatke o vključenosti oseb v izobraževalne programe (naziv
srednje šole, višje strokovne šole, fakultete), podatek o vrsti in področju
izobraževanja, podatek o nazivu in smeri izobraževalnega programa, podatek o
letniku izobraževanja, podatek o občini vzgojno-izobraževalnega zavoda, podatek
o transakcijskem računu vlagatelja (številka TRR), podatek o povprečni oceni
dijaka oziroma študenta, podatek o povprečni višini štipendije, podatek o
višini osnovne štipendije in podatek o tem, katere dodatke k štipendiji oseba
prejema in v kateri višini.
(7) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o znižanih
plačilih vrtca tudi podatek o vrtcu, v katerega je oseba vključena.
(8) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o
subvencijah malice za učence in dijake tudi podatek o imenu vzgojno-izobraževalnega
zavoda, v katerega je učenec ali dijak vključen.
(9) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o
subvencijah kosila za učence tudi podatek o nazivu vzgojno-izobraževalnega
zavoda, v katerega je učenec vključen.
(10) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o
subvencijah najemnine tudi podatek o številu oseb, navedenih v najemni pogodbi,
in podatek o transakcijskem računu lastnika neprofitnega stanovanja ter
najemnika tržnega in hišniškega stanovanja (številka TRR).
(11) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o
subvencijah prevozov dijakov in študentov tudi podatke o vključenosti oseb v
izobraževalne programe (ime srednje šole, višje strokovne šole, fakultete) in
podatek o oddaljenosti dijaka oziroma študenta od kraja prebivanja do kraja
izobraževanja nad 40 km do 60 km oziroma nad 60 km.
(12) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o
oprostitvah plačil socialnovarstvenih storitev in prispevkih k plačilom družinskega
pomočnika tudi podatek o vključenosti oseb v izobraževalne programe (ime vrtca,
osnovne šole, srednje šole, višje strokovne šole, fakultete) in mnenje centra
za socialno delo o socialnih stiskah in težavah vlagatelja oziroma njegove
družine.
(13) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o pravicah
do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev tudi podatek, ali je
oseba obvezno zdravstveno zavarovana in ali ima sklenjeno pogodbo o dopolnilnem
zdravstvenem zavarovanju po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje.
(14) Ne glede na tretji odstavek tega člena vsebuje zbirka podatkov o pravicah
do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje tudi podatek, da je
oseba slovenski državljan.
(1) Zbirko podatkov iz prejšnjega člena obdeluje ministrstvo kot upravljavec centralne
zbirke podatkov o pravicah iz javnih sredstev.
(2) Centri za socialno delo iz centralne zbirke podatkov iz prejšnjega člena
obdelujejo osebne podatke, ki jih potrebujejo pri odločanju o uveljavljanju
pravic po tem zakonu, in sicer z enako vsebino kot ministrstvo.
(3) Izplačevalci javnih sredstev po tem zakonu lahko v centralno zbirko
podatkov iz prejšnjega člena vpogledajo v podatek o številki odločbe in višini
prejemkov iz 5. člena tega zakona oziroma subvencij oziroma
plačil iz 6. člena tega zakona.
(4) Upravljavec centralne zbirke podatkov iz prvega odstavka tega člena Dursu
za potrebe ugotovitve in presoje dejstev glede vodenja postopkov oziroma za
odločanje v postopkih iz njene z zakonom predpisane pristojnosti na njeno
zahtevo v elektronski obliki posreduje podatke o osebah, ki so jim bile
priznane pravice iz 5. in 6. člena tega
zakona, in sicer osebno ime in EMŠO te osebe, podatek o vrsti priznane pravice,
podatek o višini zneska priznane pravice in podatek o tem, kdaj je bila pravica
priznana. Dursu se omogoči neposredni elektronski vpogled v te podatke. Durs v
zahtevi za posredovanje podatkov ali ob neposrednem elektronskem vpogledu v navedene
podatke navede osebno ime in EMŠO osebe, katere podatke zahteva. Na posebno
zahtevo Dursa upravljavec centralne zbirke podatkov za namen iz prvega stavka
tega odstavka po elektronski poti posreduje tudi mnenje centra za socialno delo
o socialnih stiskah in težavah vlagatelja oziroma njegove družine.
(5) Upravljavec centralne zbirke podatkov iz prvega odstavka tega člena
ministrstvu, pristojnemu za šolstvo kot upravljavcu centralne evidence
upravičencev do subvencionirane šolske prehrane na podlagi EMŠO učenca oziroma
dijaka posreduje podatek o številki odločbe, datumu nastopa pravice do
subvencije malice oziroma subvencije kosila in višini subvencije malice oziroma
subvencije kosila za namen izplačevanja sredstev iz 41. člena
tega zakona. Navedene podatke o učencu oziroma dijaku iz centralne evidence
upravičencev do subvencionirane šolske prehrane ministrstvo, pristojno za
šolstvo, pošlje tudi šoli, v katero je vpisan učenec oziroma dijak, upravičenec
do subvencije.
(6) Vrtec, prevoznik in izvajalec socialnovarstvenih storitev lahko v centralni
zbirki podatkov iz prejšnjega člena, na podlagi podatka o osebnem imenu in EMŠO
upravičenca do subvencije oziroma oprostitve plačila, vpogleda v podatek o
številki odločbe, o višini subvencije oziroma oprostitvi plačila in v podatek o
obdobju upravičenosti. Prevoznik sme podatek o EMŠO upravičenca do subvencije
pridobiti od upravičenca, na katerega se nanaša, samo za namen iz prejšnjega
stavka ter ga po pridobitvi podatka o številki odločbe, višini in obdobju
upravičenosti do subvencije ne sme nadalje obdelovati.
(7) Način in pogoje dostopa do podatkov iz centralne zbirke podatkov iz
prejšnjega člena podrobneje določi minister, pristojen za socialno varstvo.
Pred uveljavitvijo pravilnika mora pridobiti soglasje Informacijskega
pooblaščenca.
(1) Podatki za osebe po tem zakonu, tudi podatki, ki štejejo za davčno tajnost,
se zbirajo neposredno od osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika ter, po
uradni dolžnosti, iz zbirk podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to
pooblaščeni organi in organizacije. Oseba oziroma njen zakoniti zastopnik je
centru za socialno delo dolžan dati vse podatke, o katerih pooblaščeni organi
in organizacije ne vodijo zbirke podatkov.
(2) Ministrstvo in centri za socialno delo brezplačno pridobivajo podatke za
osebe po tem zakonu iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:
1. Ministrstva za notranje zadeve – podatke iz centralnega registra
prebivalstva (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, davčna številka osebe, ki se ji
izplačuje pravica po tem zakonu, stalno ali začasno prebivališče, država
bivanja, naslov za vročanje, zakonski stan, sprememba osebnega imena,
podaljšanje in odvzem roditeljske pravice ter datum prenehanja tega ukrepa,
odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti, skrbništvo ter datum prenehanja tega
ukrepa, datum smrti, podatke o izdanem dovoljenju za prebivanje tujca, serijska
številka dovoljenja, vrsta dovoljenja, razlog in namen izdaje, datum izdaje in
obdobje veljavnosti, podatek o tem, ali je dovoljenje za prebivanje veljavno
oziroma ali je prenehalo veljati), podatke o gospodinjstvu iz evidence
gospodinjstev (osebno ime in EMŠO oseb v skupnem gospodinjstvu, podatek o
nosilcu gospodinjstva in razmerju do nosilca gospodinjstva) ter podatke o
lastništvu vozila in o vozilu iz evidence registriranih vozil (datum prve
registracije vozila, podatke o lastniku, podatke o osebi, na katero je vozilo
registrirano, pa ni lastnik vozila, podatke o vozilu);
2. Ministrstva za obrambo – podatke o višini, obdobju upravičenosti in o datumu
izplačila izplačanega dohodka na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju
vojaškega roka, podatke o višini, obdobju upravičenosti in o datumu izplačila
izplačanega dohodka na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi;
3. Ministrstva za šolstvo in šport oziroma izvajalcev vzgojno-izobraževalne ali
študijske dejavnosti – podatke o vključenosti oseb v vzgojni oziroma
izobraževalni oziroma višješolski zavod (ime vrtca ali osnovne šole ali srednje
šole ali višje strokovne šole ter obdobje vključenosti), identifikacijska
številka izobraževalnega zavoda (šifra PRS), datum izpisa iz izobraževalnega
zavoda, datum zaključka izobraževalnega programa, identifikacijska številka
vzgojno-izobraževalnega oziroma višješolskega programa, podatke o prijavljenih
in sprejetih dijakih v dijaških domovih (osebno ime dijaka, naziv in naslov
dijaškega doma, identifikacijska številka dijaškega doma (šifra PRS), podatek o
letniku izobraževanja, datum prvega vpisa v izobraževalni program, podatek o
opravljenih izpitih po letnikih in po študijskih letih, podatek o nazivu
izobraževalnega programa in smeri, vrsta izobraževanja po KLASIUS, področje
izobraževanja po KLASIUS, podatek o statusu (dijak, študent, udeleženec
izobraževanja odraslih), podatek o načinu izobraževanja (redno oziroma
izredno);
4. Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo – podatke o
vključenosti študentov v izobraževalne programe (ime fakultete, obdobje
vključenosti), vrsta visokošolskega zavoda, identifikacijska številka
visokošolskega zavoda (šifra PRS), datum prvega vpisa v študijski program,
datum izpisa iz študijskega zavoda, datum zaključka študijskega programa,
identifikacijska številka študijskega programa, naziv študijskega programa,
vrsta izobraževanja po KLASIUS, področje izobraževanja po KLASIUS, podatke o
letniku izobraževanja, podatek o občini izobraževalne ustanove, podatek o
statusu (ima ali nima status študenta), podatek o načinu izobraževanja (redno
oziroma izredno), podatek o opravljenih izpitih v študijskih letih;
5. centrov za socialno delo – podatke o višini, obdobju upravičenosti in o
datumu izplačila porodniškega nadomestila, očetovskega nadomestila, nadomestila
za nego in varstvo otroka, posvojiteljskega nadomestila, starševskega dodatka,
dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno varstvo, rejnine, plačila dela
rejniku, pravic iz javnih sredstev po tem zakonu in preživnin, podatke o
sostarševstvu, podatke o obdobju vključenosti v rejništvo;
6. Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o
zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (podlaga za
zavarovanje, datum prijave in odjave v pokojninsko in invalidsko zavarovanje
ter podatke o zavarovalnem času), in uživalcih pravic pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje (o vrsti, višini, datumu izplačila in datumu upravičenosti do
posamezne pravice) in podatke o višini, datumu izplačila in datumu
upravičenosti do dodatka za tujo nego in pomoč ter nadomestila za invalidnost
po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb;
7. Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih,
vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum
prijave in odjave v obvezno zdravstveno zavarovanje), podatke o višini, datumu
upravičenosti in datumu izplačila nadomestila iz naslova obveznega
zdravstvenega zavarovanja iz evidence zavarovancev obveznega zdravstvenega
zavarovanja ter podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko
zavarovanje;
8. Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o brezposelnih osebah
iz evidence brezposelnih oseb (datum prenehanja delovnega razmerja, datum
prijave in odjave v evidenco ter o razlogih prenehanja vodenja v evidenci,
podatke o višini, obdobju upravičenosti, datumu izplačila in o razlogih
prenehanja izplačevanja nadomestil iz naslova zavarovanja za primer
brezposelnosti posameznih brezposelnih oseb), podatke o višini, obdobju
upravičenosti, datumu izplačila in o razlogih prenehanja izplačevanja dodatka
za aktivnost, podatke iz evidence oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike
zaposlovanja in evidence iskalcev zaposlitve (datum prijave in odjave v
evidenco ter o razlogih prenehanja vodenja v tej evidenci), podatke iz evidence
brezposelnih oseb, ki so začasno nezaposljive (podatke o datumu obravnave na
komisiji, podatke o mnenju in predlogih ukrepov komisije in predvideno trajanje
začasne nezaposljivosti);
9. Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije – podatke o višini,
obdobju upravičenosti in o datumu izplačila nadomestil preživnine in izplačilih
ob insolventnosti delodajalca, podatke o vračilih preživninskega zavezanca
(višina in datum vračila);
10. Durs – skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek, podatke o dohodkih
skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
podatke o davku in obveznih prispevkih za socialno varnost, ki se nanašajo na
te dohodke, in podatke o normiranih oziroma dejanskih stroških, ki se nanašajo
na te dohodke, podatke o vzdrževanih družinskih članih, podatke o številkah TRR
oseb v tujini;
11. Geodetske uprave Republike Slovenije – podatke o vrednosti nepremičnin
(posplošena tržna vrednost po predpisu, ki ureja množično vrednotenje
nepremičnin iz registra nepremičnin), podatke o vrsti nepremičnine (dejanska
raba parcele iz zemljiškega katastra, dejanska raba stavb in delov stavb iz
katastra stavb), podatke o površini stanovanja;
12. upravnih enot – podatke o višini, obdobje upravičenosti in o datumu
izplačil materialnih pravic po predpisih o vojnih veteranih, žrtvah vojnega
nasilja in o vojnih invalidih (veteranski dodatek, invalidski dodatek,
družinski dodatek);
13. Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij – podatke o začetku in izteku
prestajanja kazni zapora za osebo na prestajanju kazni zapora ter podatke o
začetku in izteku vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom za mladoletnike;
14. Uprave Republike Slovenije za pomorstvo – podatke o lastništvu vodnih
plovil posamezne osebe ter o vodnem plovilu;
15. okrajnih sodišč – podatke o lastništvu nepremičnin posamezne osebe;
16. klirinško depotne družbe – računalniški izpis podatkov, vpisanih v
centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se nanašajo na
posameznega imetnika nematerializiranih vrednostnih papirjev;
17. Slovenskega informacijskega sistema bonitet (SISBON) – podatke o vrsti
posla (osebni računi z odobrenim izrednim limitom, izredni limit, posojila,
kreditne kartice, poroštva drugim, druge terjatve), datumu sklenitve posla,
oznaki valute, znesku ob odobritvi, znesku anuitete ali obroka, vrsti anuitete
ali obroka, odplačilni dobi v mesecih, podatke o moratoriju, podatke o
poslovnih dogodkih, ki vplivajo na potek posla (odplačilo dolga, predčasno odplačilo,
sprememba odplačilne dobe, sprememba obroka), podatke o poslovnih dogodkih, ki
niso skladni s pogodbo (odpoved posla zaradi neplačila dolga, neplačan zapadli
dolg, blokiranje, deblokiranje);
18. Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) –
podatke o vrednosti lastniških deležev (matična številka zasebnika ali pravne
osebe, datum vpisa in izbrisa v Poslovni register Slovenije,
pravnoorganizacijska oblika, davčna številka zasebnika ali pravne osebe, znesek
osnovnega kapitala, lastniški delež osebe v gospodarski družbi ali zadrugi),
podatek o višini dobička zasebnikov in pravnih oseb, podatek o številki
transakcijskega računa, podatek o statusu računa (odprt, zaprt), datum zaprtja
računa;
19. Kapitalske družbe – podatke o višinah pokojninskih rent in odkupnih
vrednostih, izplačanih skladno z zakonom, ki ureja prvi pokojninski sklad
Republike Slovenije in preoblikovanje pooblaščenih investicijskih družb;
20. lokalnih skupnosti – podatke o subvencijah, ki jih za opravljanje dejavnosti
dodeljujejo lokalne skupnosti (vrsta, višina in obdobje upravičenosti, namen
pomoči, datum izplačila), podatke o pomočeh lokalnih skupnosti (vrsta, višina
in obdobje upravičenosti, namen pomoči, datum izplačila) in podatke o
upravičenosti do štipendij;
21. Ministrstva za zdravje, Inštituta za varovanje zdravja in drugih izvajalcev
zdravstvene dejavnosti – podatke o zdravstvenem stanju (podatke o duševnem
zdravju in odvisnostih) oziroma invalidnosti (kategorija invalidnosti);
22. kreditnih institucij – podatke o prometu na transakcijskih računih, podatke
o višini sredstev na varčevalnih računih, podatke o višini depozitov, podatke o
premoženjskih pravicah iz poddepoja finančnih instrumentov, podatke o
lastništvu, vrednosti, nazivu in številu enot premoženja;
23. družb za upravljanje – podatke iz registra investicijskih kuponov, podatke
o lastništvu investicijskih kuponov, podatke o knjigovodski vrednosti enote
premoženja oziroma čisti vrednosti sredstev, podatke o nazivu in številu enot
premoženja;
24. borzno posredniških hiš – podatke o premoženjskih pravicah iz poddepoja
finančnih instrumentov vlagatelja in oseb, ki se upoštevajo poleg vlagatelja po
tem zakonu, o lastništvu, vrednosti enote premoženja, podatke o nazivu in
številu enot premoženja;
25. regionalne razvojne agencije – podatek, ali oseba prejema kadrovsko
štipendijo ali ne;
26. Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije – podatke
o vrsti štipendije (kadrovska, Zoisova, Ad futura štipendija, štipendija za
Slovence v zamejstvu oziroma Slovence po svetu), obdobje upravičenosti do
štipendije.
(3) Ob pridobivanju podatkov iz tega člena oseb, na katere se podatki nanašajo,
ni treba predhodno seznaniti.
(4) Ministrstvo lahko centralno zbirko podatkov iz 49. člena
tega zakona poveže z zbirkami podatkov iz drugega odstavka tega člena.
(1) Ministrstvo in centri za socialno delo lahko osebne podatke, ki se vodijo v
centralni zbirki podatkov iz 49. člena tega zakona, in
podatke, ki jih pridobivajo od upravljavcev zbirk osebnih podatkov iz
prejšnjega člena, obdelujejo samo za potrebe postopka odločanja in vodenja
zbirk podatkov po tem zakonu, ministrstvo pa tudi za potrebe izvajanja
centralnega izplačila, izvrševanja nadzora, spremljanja stanja, za analize ter
znanstvenoraziskovalne in statistične namene.
(2) Inštitut za socialno varstvo brezplačno pridobiva podatke o pravicah iz
javnih sredstev iz centralne zbirke podatkov iz 49. člena
tega zakona od ministrstva v anonimizirani obliki in jih uporablja za analize
ter znanstvenoraziskovalne in statistične namene.
(1) Podatki in dokumenti iz centralne zbirke podatkov iz 49.
člena tega zakona se hranijo pet let po datumu prenehanja upravičenosti do
pravice iz javnih sredstev.
(2) Odločbe o upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se arhivirajo.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54. člen
Minister, pristojen za socialno varstvo, izda podzakonske predpise iz tretjega
odstavka 8.
člena[Lem7] , iz tretjega odstavka 12. člena[Lem8] , petega odstavka 15. člena[Lem9] , iz tretjega odstavka 17. člena [Lem10] in iz sedmega odstavka 50. člena tega zakona
do začetka uporabe tega zakona.
Ministrstvo za namen iz prvega odstavka 49. člena [Lem11] tega zakona do začetka uporabe tega zakona
vzpostavi enoten informacijski sistem.
(1) Postopki uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, o katerih na prvi stopnji
do začetka uveljavitve tega zakona še ni bilo odločeno, se dokončajo po
dosedanjih predpisih.
(2) Postopki uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, začeti po uveljavitvi
tega zakona, o katerih na prvi stopnji do začetka uporabe tega zakona še ni
bilo odločeno in je zakoniti rok za izdajo odločbe že potekel, se dokončajo po
dosedanjih predpisih.
(3) Postopki uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, začeti po uveljavitvi
tega zakona, o katerih na prvi stopnji do začetka uporabe tega zakona še ni
bilo odločeno, zakoniti rok za izdajo odločbe pa še ni potekel, se dokončajo po
tem zakonu.
(4) V postopkih iz drugega odstavka tega člena, uvedenih na zahtevo oseb, ki bi
bile do pravic iz javnih sredstev upravičene po dosedanjih predpisih in niso
upravičene do pravic iz javnih sredstev po tem zakonu, se pravica iz javnih
sredstev dodeli po dosedanjih predpisih za obdobje do začetka uporabe tega
zakona.
(5) V primerih prvega odločanja po tem zakonu, se po uradni dolžnosti preverijo
tudi druge pravice iz 5. in 6. člena tega zakona,
do katerih je upravičenec upravičen na podlagi drugih odločb. Če center za
socialno ugotovi, da bi bilo potrebno katero od teh odločb odpraviti ali o njej
na novo odločiti, po uradni dolžnosti to odločbo odpravi in z eno odločbo
skladno s tem zakonom odloči o vseh pravicah iz javnih sredstev po tem zakonu.
Pravice iz javnih sredstev se prizna z dnem priznanja tiste pravice iz javnih
sredstev, katere uveljavljanje je vzrok za postopek odločanja tudi o drugih
pravicah.
(6) Upravičenec, ki ima odločbo o priznanju pravic iz javnih sredstev po
dosedanjih predpisih, lahko ne glede na obdobje veljavnosti te odločbe,
uveljavlja odmero pravic iz javnih sredstev po tem zakonu pred potekom obdobja,
za katerega mu je bila pravica priznana.
Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev po tem zakonu se lahko prvič
vloži že v 30 dneh pred dnevom začetka uporabe tega zakona.
Do vzpostavitve vseh zbirk podatkov za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev
iz 51. člena tega zakona mora vlagatelj posredovati dokazila
za odločanje, ki jih center za socialno delo ne more po uradni dolžnosti
pridobiti iz zbirk podatkov po tem zakonu.
Zbirke podatkov, ki se na dan začetka uporabe tega zakona vodijo po predpisih,
ki urejajo starševsko varstvo in družinske prejemke, socialne prejemke,
štipendiranje, plačilo programov vrtcev, subvencioniranje najemnin, centralno
evidenco upravičencev do subvencionirane šolske prehrane, razen podatkov o
upravičencih do splošne subvencije ter podatkov o številu in datumu prevzetih
in odjavljenih subvencioniranih malic oziroma subvencioniranih kosil, dijaški
in študentski prevoz ter zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, se do
začetka uporabe tega zakona združijo v centralno zbirko podatkov iz 49. člena tega zakona.
(1) Centri za socialno delo z dnem začetka uporabe tega zakona prevzamejo
delavce, ki na lokalnih skupnostih vodijo postopke ugotavljanja upravičenosti
do znižanja plačila vrtca, subvencije najemnine in kritja prispevka za obvezno
zdravstveno zavarovanje.
(2) Ministrstvo in lokalne skupnosti najkasneje do enega meseca pred začetkom
uporabe tega zakona sklenejo sporazume o tem, koliko in katere delavce centri
za socialno delo prevzamejo skladno s prejšnjim odstavkom.
(3) Z dnem začetka uporabe tega zakona se primerna poraba lokalnih skupnosti
zmanjša za stroške dela delavcev, ki jih skladno s tem zakonom prevzamejo
centri za socialno delo.
(1) Ministrstvo z dnem začetka uporabe tega zakona prevzame delavce, ki na
Ministrstvu za okolje in prostor na drugi stopnji vodijo postopke ugotavljanja
upravičenosti do subvencije najemnine.
(2) Ministrstvo z Ministrstvom za okolje in prostor najkasneje do enega meseca
pred začetkom uporabe tega zakona sklene sporazum o tem, koliko in katere
delavce prevzame v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3) Z dnem začetka uporabe tega zakona se sredstva za stroške dela delavcev, ki
jih v skladu s tem zakonom prevzame ministrstvo, z Ministrstva za okolje in
prostor prenesejo na ministrstvo.
(1) Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati:
1. v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
(Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG in 10/08)
besedilo »kadar dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje
dohodkovnega razreda po tem zakonu« v prvem odstavku 65. člena,
drugi in četrti odstavek 65. člena,
tretji odstavek 66. člena,
68. člen,
prvi odstavek 70. člena,
razen za ugotavljanje pogojev za veliko družino, 71. člen,
72. člen,
73. člen,
74. člen,
sedmi odstavek 90. člena
in 14. točka 106. člena;
2. v Zakonu o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 –
popr. in 40/09): 3., 4. in 5. točka prvega odstavka 8. člena, 13. člen,
prvi in tretji odstavek ter prva alineja drugega odstavka 14. člena, 15. člen, 16. člen, 17. člen, 18. člen, 19. člen, 20. člen,
prvi odstavek 40.
člena, prvi odstavek 42. člena,
besedi »iz prvega« v šestem odstavku 42. člena, besedi »državnih štipendij« v 43. členu,
besedilo »državne štipendije in« v prvem odstavku 44. člena,
besedilo »državne štipendije oziroma« v prvem odstavku 47. člena,
besedilo »državno štipendijo ali« v drugem in tretjem odstavku 47. člena
ter prvem odstavku 51. člena,
besedilo »Center za socialno delo za državne štipendije« v četrtem odstavku 47. člena,
besedilo »Pristojni center za socialno delo za državno štipendijo oziroma« v
drugem odstavku 50. člena,
besedilo »pristojni center za socialno delo oziroma« v četrtem odstavku 50. člena,
besedilo »državne štipendije ali« v drugem odstavku 51. člena,
besedi »državno štipendijo,« v prvi alineji prvega odstavka 54. člena, besedilo
»Evidenco štipendistov, prejemnikov državnih štipendij, vodijo centri za
socialno delo« v drugem odstavku 55. člena,
besedilo »pristojni centri za socialno delo« v drugem odstavku 58. člena in
v tretjem odstavku 59. člena in
prvi odstavek 63.
člena;
3. v Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 –
uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – odločba US, 64/08 in 86/09):
drugi odstavek 73.c člena;
4. v Stanovanjskem
zakonu (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 –
ZVEtL, 57/08 in 90/09 – odločba US): prvi, drugi in osmi odstavek 121.
člena, besedilo »po prvem odstavku 121. člena tega zakona« v prvem odstavku
121.b
člena, ter besedi »in osmega« v četrtem odstavku 121.b
člena;
5. v Zakonu usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom
v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 –
ZVarDod in 71/08): šestindvajseta alineja 1. točke drugega odstavka 3. člena;
6. v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
(Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07
in 76/08): šesti odstavek 24.
člena in četrta alineja prvega odstavka 79.b
člena;
7. v Uredbi
o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev
(Uradni list RS, št. 110/04, 124/04 in 114/06 – ZUTPG): tretji in četrti
odstavek 11. člena, besedilo »na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za
socialno varstvo« v drugem odstavku 29. člena;
8. v Uredbi
o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in
postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št.
131/03, 142/04 in 99/08) besedilo »plačujejo najemnino, višjo od priznane
neprofitne najemnine, in« v četrti alineji prvega odstavka 11. člena, drugi in
tretji odstavek 12. člena, besedilo »občinske uprave« v prvem odstavku 13.
člena, prvi in drugi odstavek 14. člena, drugi stavek prvega odstavka 15.
člena, 16. člen, 17. člen in priloga;
9. v Pravilniku
o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov (Uradni list
RS, št. 31/08 in 61/09): poglavje III. PRAVICA DO OTROŠKEGA DODATKA,
uporabljajo pa se do začetka uporabe tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, se znesek za otroški dodatek za posameznega
otroka iz drugega odstavka 22. člena [Lem12] tega zakona v obdobju od uveljavitve do
začetka uporabe tega zakona usklajuje z objavljenim indeksom rasti cen
življenjskih potrebščin v skladu z Zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in
gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 –
ZŠtip, 10/08 – ZVarDod in 71/08).
Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati:
1. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti
zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči
(Uradni list RS, št. 68/01, 71/01 – popr., 119/05 in 36/07);
2. Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev
pravice do denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 64/01 in 42/07);
3. Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti za
pridobitev pravice do denarne socialne pomoči in denarne pomoči (Uradni list
RS, št. 39/07);
4. Pravilnik o obrazcih vloge za dodelitev denarnih socialnih pomoči in vrstah
dokazov (Uradni list RS, št. 68/01, 69/01 – popr., 107/03 in 45/07);
5. Pravilnik o zbirki podatkov o denarnih socialnih pomočeh (Uradni list RS,
št. 64/01);
6. Pravilnik o obrazcih zahteve za oprostitev plačila socialnovarstvene
storitve (Uradni list RS, št. 55/05 in 26/07);
7. Pravilnik o subvencioniranju prevozov za dijake in študente višjih
strokovnih šol (Uradni list RS, št. 71/07), razen 2. člena;
8. Pravilnik o subvencioniranju prevozov študentov (Uradni list RS, št. 18/04);
9. Pravilnik o merilih za ugotavljanje dohodkov, prihrankov in premoženja
občanov za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje (Uradni list RS, št.
126/08);
10. Pravilnik o obrazcu vloge za ugotovitev izpolnjevanja
pogojev za pridobitev pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih
storitev (Uradni list RS, št. 126/08),
uporabljajo pa se do uveljavitve podzakonskih predpisov po tem zakonu, če niso
v nasprotju s tem zakonom.
Z dnem začetka uporabe tega zakona se za posamezno pravico iz javnih sredstev
prenehajo uporabljati:
1. v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
(Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG in
10/08) za otroški dodatek: 88. člen,
89. člen,
90. člen,
razen sedmega odstavka, 91. člen,
102.
člen, 103.
člen, drugi odstavek 104. člena
in drugi odstavek 105. člena;
2. v Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 –
uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr. in 41/07 – popr.) za
denarne socialne pomoči: 89. člen;
3. v Zakonu o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 –
popr. in 40/09) za državne štipendije: 27. člen;
4. Pravilnik
o dodeljevanju državnih štipendij (Uradni list RS, št. 45/09), razen 1.
člena, 2. člena, 3. člena, 4. člena, 7. člena, 8. člena, 9. člena, 10. člena,
26. člena, 27. člena, 28. člena, 29. člena, 31. člena, 32. člena, 33. člena in
34. člena, za državne štipendije;
5. v Zakonu
o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08,
98/09 – ZIUZGK in 36/10), za znižano plačilo vrtca: prvi, drugi in tretji
odstavek 32.
člena, 32.a člen,
33. člen, četrti,
peti, šesti, sedmi in osmi odstavek 45. člena in 52. člen;
6. v Zakonu o šolski prehrani (Uradni list RS št. 43/10) za
subvencijo malice za učence in dijake: drugi, tretji, četrti, peti in šesti
odstavek 15.
člena in 19.
člen, za subvencijo kosila za učence: drugi, tretji in šesti odstavek 17. člena
in 20. člen,
za subvencijo malice za učence in dijake ter za subvencijo kosila za učence: 21., 22. in 23. člen,
in druge določbe, ki so v nasprotju s tem zakonom;
7. v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
(Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07
in 76/08) za pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje:
21. točka prvega odstavka 15.
člena razen prvega stavka, drugi in tretji odstavek 15.
člena, drugi odstavek 78.
člena v delu, ki določa, da prijavo v zavarovanje vloži zavezanec za
plačilo prispevka;
8. Pravilnik
o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov (Uradni list
RS, št. 31/08 in 61/09) za otroški dodatek, razen 15. člena, 38. člena in 39.
člena;
9. Pravilnik
o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08,
119/08 in 102/09), razen 21., 21.a in 21.b člena, za znižano plačilo vrtca.
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se začne 1. junija 2011, razen določb o državni
štipendiji, znižanem plačilu vrtca, o subvenciji malice za učence in dijake,
subvenciji kosila za učence ter o subvenciji prevozov za dijake in študente, ki
se začnejo uporabljati 1. septembra 2011.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se 1. točka prvega odstavka 17. člena tega
zakona ne uporablja do vzpostavitve zbirke podatkov o vrednosti nepremičnin.
Številka: 541-01/10-11/147
Datum: 15. julij 2010
EPA 1029-V
Državni zbor
dr. Pavel Gantar
predsednik
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|